Zamisel za tokratni komentar se mi je porodila ob tezi mojega znanstvenega kolega o tem, da ima diskriminacija v ZDA barvo. Zaprosil sem ga, naj malo bolj natančno pojasni misel, glede na to, da so ZDA eden redkih primerov držav na svetu, kjer lahko najdemo pestro paleto ljudi različnih narodov v okvirih enotne države. ZDA so ena redkih držav na svetu, ki ni nacionalna, temveč je država vseh narodov sveta. Združeni narodi nadnacionalne države pod eno streho, torej. Evropa pa je skupek nacionalnih držav z ostro zarisanimi mejami in z zelo majhnim deležem temnopoltih in azijatov in nasploh ostalih narodov. Delne izjeme so le Velika Britanija, Nizozemska in Švica. Evropejci smo torej že po svoji naravi bolj etnično diskriminatorni od ljudi v ZDA.
V ZDA najdemo premožne, manj premožne in revne med vsemi etničnimi skupinami. Uvodna kolegova misel sugerira na ekonomsko in družbeno škodljivo »politiko kvotenja«, po kateri bi edina etnično poštena in etnično neoporečna razporeditev delovnih mest, statusa, izobrazbe, športnih rezultatov, priljubljenosti, medijskega časa, premoženja in nasploh razporeditev vsega, kjer je, ob barvi kože, moč razlikovati med ljudmi, morala upoštevati zastopanost ljudi v nekem družbenem okolju glede na barvo kože. Po tej logiki 10% temnopoltih prebivalcev pomeni 10% vseh služb v najbolj plačanih sektorjih gospodarstva. 10% temnopoltih pomeni 10% temnopoltih obsojencev izmed vseh obsojencev. 10% temnopoltih pomeni 10% temnopoltih med brezposelnimi in podobno. Vsako odstopanje od tega demokratičnega ideala bi bilo diskriminatorno.
Trdim, da živimo v dobi politične ekonomije kvotne diskriminacije. Kako drugače imenovati programe izenačevanja ekonomskih dobrin med ljudmi glede na spol, starost, barvo kože in neodvisno od zmožnosti ekonomskega ustvarjanja, etičnih norm in osebne integritete? Takšne politike v resnici brišejo naravne razlike med ljudmi, brišejo naravne motivacijske prvine preživetja s pomočjo krepitve lastnih potencialov in pri ljudeh namesto produktivnega vedenja vzpostavljajo umeten boj za status žrtve diskriminacije. Namesto produktivnega vedenja in motivacije po izboljšanju lastnih sposobnosti nastajajo številne statusne skupine, ki jih druži opredelitev »jaz sem žrtev diskriminacije«. in ki kar kličejo po še več tozadevne diskriminacije. Na koncu postane diskriminacija vsako vedenje, ki ni skladno s pričakovanji tovrstnih »žrtev diskriminacije«. Tudi nepravi pogled. O ekonomskih vidikih diskriminacije predlagam tistim bolj zahtevnim bralcem knjigo Garrja Beckerja Economics of Discrimination.
V resnici smo ljudje različnih etničnih skupin drug do drugega prej nevtralni kot diskriminatorni. Narava človekovega delovanja je v tem, da si postavljamo okvirje, znotraj katerih delujemo, saj nam lajšajo odločitve in preživetje. Ekonomisti temu rečemo, da nam nižajo stroške asimetrije informacij. Ena tipičnih lastnosti človeškega vedenja v skupini je v tem, da že dajanje minimalne prednosti lastni etnični skupini pred drugo etnično skupino lahko na nekem območju vzpostavi dve povsem ločeni etnično homogeni skupini ljudi z le majhnim številom povezav do ljudi izven matične skupine. Za to je dovolj že, če zgolj ena skupina daje le manjšo prednost lastni skupini kot drugi. Nastajanja kitajske, indijske, italijanske, afriške četrti na Manhattanu je lep odraz spontanega predalčkanja ljudi, ki niso neposredno prisiljeni v predalčkanje, temveč se enostavno bolje počutijo obkoljeni z ljudmi iz lastnega kulturnega, etničnega, jezikovnega okolja kot pa z ljudmi drugačnih etničnih izvorov.
Raziskovalci družbenega dogajanja in razvoja družbe v času se ob opazovanju končnega stanja pogosto zaletijo v razglabljanje o tem, da je ekonomsko bogatejša skupina a-priori diskriminatorna do ekonomsko šibkejše skupine, ker je pač bolj bogata. Obratno navadno ne bodo razlagali, čeprav so minimalne preference do lastne skupine lahko v večji meri prisotne na drugem koncu, torej pri ekonomsko šibkejši etnični skupini. Nisem še zaznal razmisleka v medijih o tem, da so pa morda temnopolti ljudje bolj diskriminatorni do belopoltih kot belopolti do temnopoltih. Navadno se ekonomsko šibkejše etnične skupine vnaprej označuje kot žrtve ekonomsko močnejših etničnih skupin ne glede na resnične razloge za razlike v dohodkih, ki so lahko povezani s tako preprostimi razlogi, kot so spretnost, znanje, vedoželjnost, integriteta, poštenje, zaupanje in morala.
Ta moj znanstveni kolega je ob hitenju z razlago njegove trditve o barvi diskriminacije v ZDA spregledal, da je najmočnejši človek na svetu v tem hipu temne polti in da je to pozicijo dosegel na volitvah v večinsko belopoltem družbenem okolju ob predhodnem boju s precej bolj poznano belopolto kandidatko. Za konec sem mu predlagal zelo poučno knjigo Micromotives and Macrobehavior še enega Nobelovca, Thomasa Schellinga in svojo tezo je z grenkim priokusom pospravil na smetišče.
Mitja Steinbacher deluje na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
