Na okrogli mizi MO SLS Ljubljana in Inštituta dr. Antona Korošca z naslovom Koliko nas manjka? so dr. Čepar, Nataša Hrup in dr. Ramovš govorili o demografski sliki Slovenije. Foto: SLS

Vladni načrt za okrevanje in odpornost ne vključuje povečanja rodnosti

Grozljivo padanje števila ljudi v delovni starosti do leta 2045 lahko ocenimo iz podatkov SURS za prebivalstvo 1. julija 2020. Ker je povprečna starost iskalcev prve zaposlitve pri nas višja od 25 let in delamo okrog 40 let, smo za delovno starost vzeli 40 let širok starostni interval od 25. do 64. leta, čeprav nekateri postavljajo spodnjo mejo na 20 ali celo na 15 let.

(Ob)tožba ponižanega in razžaljenega kmečkega otroka iz številne in verne družine

Ne le da ste izenačili zunajzakonsko skupnost z zakonom, poteptali ste tudi zakrament sv. zakona. Cerkvena poroka nima nobenih civilno pravnih posledic. Če pa dva živita določeno dobo skupaj, nastopijo takoj dedne in druge pravice.
Potem pa nam vedno znova odzvanjajo krilatice o enakopravnosti in enakovrednosti vseh v naši ustavi. Zakaj se mora verni človek dvakrat poročati? Ateistu je dovolj enkrat.  

Čarobna beseda: brezplačen vrtec

Upam, da prijazni ukrep brezplačen vrtec ni zgolj v kontekstu doseganja ‘vrtčevskih kvot’. Dokler pa ne bodo različni vzgojni koncepti (staršev) obravnavani enakovredno, ga bolj kot izraz prizadevanja za spremembo demografske krivulje razumem kot poskus ohranitve delovnih mest zaposlenih v vrtcih zaradi upadanja števila (predšolskih) otrok. In nadaljevanje razdružinjevanja.

Zbogom, orožje – pardon, feminizem

Biti dobra mama je boleča izgubljena lastnost. Sem del generacije, site vsega materialnega in akcijskega, ki smo krvavo pogrešale svoje mame, svoje domove, varnost in ljubljenost. Kar je bilo nekoč mamam dopuščeno, našim ni bilo. Zrasli smo, v močne hčerke in šibke sinčke, vsaj kar se tiče ambicij in delavnosti. In to je tisto, ki zdaj zlasti tepe naše otroke – imajo preveč aktivne mame in daleč preveč pasivne očete.

Ko nam odklonijo posojilo, se spomnimo na odpisane Jankovićeve dolgove

Omejitev posojil: ko oblastniki razmišljajo namesto nas

Oblast je z administrativnimi ukrepi določila omejitve pri najemanju posojil. Odslej je določena kvota, določena za oskrbovane družinske člane. Kar pomeni, čim večjo družino imamo, manj imamo možnosti, da bomo dobili posojilo. Povedano drugače: družine pravzaprav sploh ne bodo imele možnosti dobiti posojilo, denimo za avto ali za nakup stanovanja.

Na okrogli mizi MO SLS Ljubljana in Inštituta dr. Antona Korošca z naslovom Koliko nas manjka? so dr. Čepar, Nataša Hrup in dr. Ramovš govorili o demografski sliki Slovenije. Foto: SLS

Okrogla miza SLS ”Koliko nas manjka?” 

Medgeneracijsko sodelovanje in dialog ključna za izboljšanje demografske slike Slovenije, ki je kritična, napovedi za prihodnost pa slabe, zato so nujni ukrepi za povišanje rodnosti, prav tako pa tudi izboljšanje pogojev za življenje v Sloveniji, s … Beri dalje

Všečni totalitarizem?

Skupni imenovalec sodobnih agresorjev je uničujoči radikalizem. V preteklosti je ta radikalizem ustvarjal koncentracijska taborišča in gulage, v prihodnosti pa bo z všečnostjo uničeval tradicionalne vrednote.

Korak za izhod iz krize: volilna pravica s 14 letom

Volilna pravica naj bo podeljena s 14 letom, prej pa naj za svoje otroke volijo starši. Če bodo otroci morali plačevati dolgove, naj imajo tudi besedo pri tem, ko se jih najema. Rabimo nove generacije odgovornih državljanov. Oni so naše upanje za prihodnost, zato jim zaupajmo tudi volilni glas – že na naslednjih volitvah. Morda nas bodo prav ti glasovi potegnili iz krize. Tveganje je glede na trende zadnjih let minimalno, možna korist pa izjemna.