Varčevalni ukrepi so v nekaterih družinah razpoložljiva sredstva zmanjšali tudi za 15 odstotkov, pravi Tomaž Merše iz društva Družinska pobuda.
Položaj družin se iz leta v leto slabša. Zmanjšujejo se javna sredstva, namenjena podpori družin. Medtem ko je veliko govora o pomenu vlaganja v razvoj in izobraževanje, le redko slišimo, da je prav tako pomembno vlaganje v družine. Kaj se je na področju družinske politike spremenilo?
Od sredine 90. let pa približno do leta 2008 se je družinska politika v Sloveniji počasi, a vztrajno razvijala in izboljševala, večkrat na pobudo in pritisk civilne družbe. V času krize, ki še traja, pa so vlade v nasprotju z logiko in ravnanjem drugih evropskih držav močno zarezale v ukrepe za podporo družinam. Najprej so bila ustavljena usklajevanja vseh družinskih prejemkov. Nato je udarila Svetlikova »nova socialna zakonodaja«. Ukinila je štipendije za mladoletne dijake (zanje je sicer povečala otroški dodatek, a le za približno tretjino izgubljene štipendije). Ukinila je otroški dodatek za študente, ki naj bi ga nadomestila štipendija. Zaradi upoštevanja otroškega dodatka za druge otroke v družini je pri dodeljevanju štipendije mnogo študentov ostalo brez nje in brez otroškega dodatka. Uvedla je pojem »fiktivnih dohodkov«, ki jih izračuna na podlagi prihrankov in vsakršnega premoženja družine, četudi morda sploh ne prinaša nobenega dohodka. Posledično se je za mnoge družine znižal otroški dodatek in močno podražil vrtec.
V letu 2012 je v družinsko politiko zarezal še Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je družinam v 5. in 6. dohodkovnem razredu za 10 odstotkov znižal otroški dodatek, družinam v 7. in 8. razredu pa ga je ukinil. Zaradi obeh zakonov je otroški dodatek izgubilo več kot 100.000 otrok. Spet je vpeljal plačilo za drugega otroka (v vrtcu) in odpravil popust za starejšega otroka (povečanje plačila za vrtec za od cca. 45 EUR do cca. 140 EUR mesečno). Ukinil je splošno subvencijo šolske malice. To po kasnejši omilitvi ukrepa v celoti ali delno dobijo le še otroci iz družin z dohodki do 64 % povprečne plače na družinskega člana. Za družine z dohodki nad to mejo sta bila ukinjena dodatek za veliko družino in darilo ob rojstvu otroka. Zgornjo mejo starševskega nadomestila je znižal z 2,5 na 1,5 povprečne plače. V pogajanjih s takratnim ministrom Vizjakom je Družinski pobudi in Civilni iniciativi za družino in pravice otrok uspelo nekoliko ublažiti prvotno predlagane ukrepe ter doseči, da so opisani rezi začasni in ne kot trajni.
Nekaterim družinam so se samo zaradi navedenih ukrepov razpoložljiva sredstva znižala tudi za več kot 15 odstotkov.
Močno se je poslabšal položaj staršev v pokojninskem sistemu.
Kot primer dobre prakse v tem obdobju lahko omenim subvencioniranje dijaških in študentskih vozovnic.
Predlog nove zakonodaje predvideva tudi ukinitev dodatka za varstvo otrok na domu in za skoraj polovico zmanjšuje možnost prejemanja plačila prispevkov ob skrbi za štiri ali več otrok doma. Ali to med drugim pomeni, da vlada Bratuškove ne zaupa staršem, da so sami sposobni vzgajati otroke?
Ta predlog ocenjujem kot neutemeljen in krivičen. Bojim se, da ne gre le za nezaupanje do vzgoje staršev, ampak morda celo za načrtno prizadevanje za zmanjševanje vloge staršev pri vzgoji otrok.
Več: Družina
