Jaša Jenull – režiser uličnega protestnega gledališča

Foto: posnetek zaslona

Jaša Jenull, režiser petkovih protestov, protestov ni ustrezno prijavil niti varoval, a računov za varovanje teh dogodkov nikakor ne mara poravnati. Vsaj tako je rekel Kseniji Horvat, ki ga je v nedeljo 8. maja 2022, gostila v oddaji Intervju.

Nacionalna RTV je napovedovala nedeljski Intervju pristranske – lahko bi rekli, tudi provokativne – voditeljice Ksenije Horvat z režiserjem, tako rekoč kulturnim delavcem Jašo Jenullom z besedami, da je Jenull najbolj prepoznaven obraz protestov. In če ne bi bili televizijski gledalci o teh 105 protestih v teh dveh letih vsak teden s televizije podrobno obveščeni, bi nam ta intervju prikazal to dveletno dogajanje kot serijo petkovih kulturno umetniških dogodkov z Jašo kot tvornim režiserjem širokega spektra. Skozi cel intervju se je vlekla rdeča nit, da je šlo za miroljubne proteste, kjer so nastopali tudi z lutkami, nenasilnimi gesli, izpisanimi na plakatih, za vedno novo scenografijo, tudi recitacije, za pesniške stvaritve, omenjena je bila tudi Svetlana Makarovič. Skratka, Ksenija Horvat in Jaša Jenull sta nam ob koncu pričarala petkove (kolesarske) dogodke kot nekaj izvirnega, neponovljivega ter predvsem kulturnega.

Jaša Jenull se po volitvah počuti zmagovalca, čeprav so bili protesti strel v prazno, saj niso strmoglavili vlade

V intervjuju so bili omenjeni tudi civilna družba, glas ljudstva, pravna mreža za varstvo demokracije, ki so seveda odigrali svojo vlogo. Pa vendar je bilo prvo vprašanje Ksenije – izgovorjeno na način, ki mu sledi pričakovan odgovor – ali se ob rezultatih volitev počuti kot zmagovalec. Njegov odgovor je bil seveda pritrdilen, kar pa je laž ali vsaj zabloda, saj je bil edini namen teh provokativnih kolesarskih voženj strmoglavljenje vlade Janeza Janše. Niso upoštevali tega, da se je vlada otepala z epidemijo covida-19 – to je voditeljica mimogrede omenila šele ob koncu oddaje – niti dejstva, da je Slovenija predsedovala Svetu Evropske zveze.
Ti kolesarsko-kulturni performansi so bili strel v prazno, ker niso dosegli cilja: strmoglavljenja vlade, torej so bili neučinkoviti, saj je vlada uspešno – po ekonomskih kazalcih, ocenah evropskih politikov o predsedovanju Svetu EZ – dokončala mandat, na volitvah samih pa je Janševa SDS dosegla boljši rezultat kot na prejšnjih, za nameček pa sta dve opozicijski stranki – SAB in LMŠ (ki sta pozirali ob strani glasu ljudstva), da ne omenjam DeSUS-a, ostali zunaj parlamenta. Je to zmaga ali poraz petkovih kolesarskih protestnih podvigov, pri čemer moramo te kulturne manifestacije – po Jaševi in Ksenjini interpretaciji – poimenovati, kar so bile v resnici.

Čému politkolesarji rečejo nenasilje?

Ne morem si misliti, da ima Jaša Jenull tako slab spomin, da je pozabil na po njegovem mnenju nenasilne napise na plakatih Smrt janšizmu in na lutke politikov obstoječe vlade, ki so jih zažigali ob vpitju še mnogo hujših gesel, kot je omenjeni napis. In tudi začelo se je drugje in iz drugega razloga: ob širjenju novega koronavirusa ni bilo v skladiščih ničesar za zaščito, ves svet pa v enakih težavah. In v iskanju mask in druge zaščitne in medicinske opreme za predihavanje pljuč in drugega je bržkone prišlo tudi do napak in tega, da je kak evro končal tam, kjer ne bi smel. Morda? Toda kriza je bila huda in sredstev ni bilo mogoče pridobiti od danes do jutri, za prazna skladišča te opreme so valili krivdo drug na drugega in tu se je pojavil Ivan Gale s tezo o korupciji.

Opozorilo, da s padcem vlade korupcija ne bo odpravljena, a človek ne ve vsega

Ob prvih protestih sem se povezal z Jenullom in mu napisal, da soglašam s protesti, ki pa žal niso usmerjeni na pravega krivca. Ko me je vprašal za pravega krivca, sem mu odgovoril, da če takoj vržejo Janševo vlado, s tem korupcija ne bo odpravljena, ker bodo potem drugi počeli na moč podobno. Vlade torej niso pravi naslov protestnikov, ampak pravosodje. Krivo je torej pravosodje, ker če bi funkcioniralo, ne bi bilo korupcije, ljudem pa ne bi prišlo na misel, da bi nezasluženi evri izginjali v njihovih žepih. In ker ne funkcionira, živimo v deželi, kjer je gospodarski kriminal, četudi eksistira, popolna pravosodna uganka. Oni ga od leta 1991 ne zaznajo, pa četudi so ovadbe. Takrat še nisem vedel, da je Jaša Jenull sin znanega ljubljanskega tožilca.

Je prostaški protest res lahko kulturni dogodek?

Skratka, Intervju nam je predstavil režiserja petkovih protestov, ki pa je neodgovorna oseba, saj protestov ni ustrezno prijavil niti varoval, a računov za varovanje teh dogodkov nikakor ne mara poravnati. Vsaj tako je rekel Kseniji Horvat. In čemu ograj, vodnega topa in solzivca nista vključila v ulično gledališče kot nujno scenografijo? Tudi Pravna mreža za varstvo demokracije je za ulično odstranitev izvoljene vlade, hkrati pa hoče, da živimo v vladavini prava in se torej ne sme izvajati pritisk na avtonomno, neodvisno pravosodje, ki je dejansko v komi od leta 1991. Ni mrtvo, s plačili ga ohranjamo pri življenju in v spanju.
Še beseda o voditeljici Kseniji Horvat. Odlično opravljen pogovor, ki – če ga odkupijo v kaki bolj oddaljeni državi – zna Slovenijo predstaviti kot deželo, kjer so še protesti (in naravnost zastrašujoči pozivi k linčanju vlade) na nacionalni TV predstavljeni kot kulturni dogodki velike vrednosti in občudovanja. Ksenija Horvat, vaš intervju je bil 8. maja, nikakor ne 1. aprila.