Zdi se, da je šla Cerkev z marsikatero spremembo predaleč

Zdi se mi, da je Cerkev v Sloveniji s spremembami v pokoncilskem duhu nekoliko pretiravala. Menim, da bi morali v cerkvi, predvsem pri bogoslužju, marsikaj počistiti. Tam, kjer smo šli verniki v svoji drži in sproščenosti predaleč, bi nas morali duhovniki opozoriti in poučiti, kaj je primerno in kaj ne. Že zdavnaj bi morali na škofovski ravni skupaj z duhovniki in laiki odbrati ter presejati, kaj od tradicionalne in kaj od sodobne cerkvene drže obdržati in kaj opustiti.

Facebook, maše in duhovno obhajilo

Doživljanje zakramentov ni začelo pešati s prenosi maš v koronski krizi, ampak že davno prej, kar vidimo v desetletjih upadanja prejemanja zakramentov. Zato se je treba vrniti k virom.

Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je bil rojen pred stotimi leti

Natančno pred stotimi leti, torej 14. novembra 1920, je bil v zaselku Grmada v župniji Dobrnič rojen Alojzij Šuštar, poznejši ljubljanski nadškof, kot najstarejši od desetih otrok v kmečki družini. Krščen je bil pri istem krstnem kamnu kot svetniški kandidat, misijonar in škof Friderik Irenej Baraga (1797–1868).

Teološka fakulteta in stota obletnica delovanja Univerze v Ljubljani

Katoliška cerkev, katoličani ter teološki profesorji so sestavni del narodovega krščanskega in duhovnega izročila in so bili ter so danes še bolj izziv za spraševanje in preverjanje naše duhovne in narodnostne istovetnosti. Brez teh izvorov ostaja slovenski narod pohabljen in okrnjen v svoji zgodovinski celovitosti, kar pa je ovira za njegov nadaljnji celostni kulturni in duhovni razvoj.

Avnojski sklepi bili pravna osnova za krajo stoletja

V našem postkomunizmu še nismo v celoti pojasnili, kaj pomeni ločitev Cerkve od države, kar so naši komunisti prevzeli od Lenina in Stalina. Pomena tega Leninovega oz. Stalinovega izuma še danes, kot lahko pogosto preberemo, tudi niso v našem postkomunizmu še nismo docela razjasnili in opustili!

Blagoslov dveh novih kapelic vendar tudi nekaj spodbudnega

Jože Strgar: Blagoslov dveh novih kapelic vendar tudi nekaj spodbudnega

Iz obzirnosti do sodržavljanov pristajamo na neresnice, na laži in prevare, na katerih še vedno stoji in nekako deluje sedanja družbena ureditev. Poštenje, pravičnost, odgovornost pred narodom in božjimi zakoni ter druge prvine demokracije med nami še vedno nimajo svojega mesta. Saj so skoraj vse javne dejavnosti okužene s korupcijo, osebnimi obračunavanji in slabimi rezultati.

Andrej M. Poznič: Pred nami bitka za ohranitev naroda in vere

Pogled v že vidno narodno in cerkveno prihodnost nam pravi, da nas čakata dva velika spopada, na katera se moramo pripraviti. Prvi boj se nanaša na obstanek našega naroda, naše identitete, naše samobitnosti, obstoj našega jezika, naše tisočletne kulture, drugi boj, ki nas čaka, pa je boj za obstanek naše vere in Cerkve. Sprašujemo se, kako ravnati v času, ko sta pod vprašaj postavljena obstoj naroda in njegove istovetnosti.

Pastoralno spreobrnjenje

Petrov naslednik nas spodbuja: »Ne ujemímo se v past, v kateri bi se izčrpali s samoobrambno držo pritoževanja, temveč raje prebudimo misijonarsko ustvarjalnost!«

Beri dalje

Z. Štrubelj, Družina: Kako dolgo še?

Cerkev na Slovenskem v pričakovanju novih škofov Že kar dolgo pričakujemo imenovanje novih dveh škofov v Ljubljani in v Mariboru, konec julija se bo izteklo eno leto. Zaskrbljeno se ob tem sprašujemo, kako to, da … Beri dalje

Anno Domini MMXIII

Ker je to moja bržčas zadnja kolumna v letu Gospodovem 2013, se skoraj spodobi in je pravično vreči pogled nanj, preden zapre vrata. Brat kronist iz Menartove legendarne pesmi Anno Domini bi z opatovim dovoljenjem … Beri dalje

I. Štuhec, Družina: Razlogi za ogorčenje

Okoliščine odstopov obeh nadškof odpirajo vrsto vprašanj. Po dramatičnem dnevu za Cerkev na Slovenskem, na god sv. Ignacija Lojolskega, lahko z določeno distanco do čustvenih reakcij razmišljamo o racionalnih razlogih za vatikansko potezo, ki je … Beri dalje

O alergiji na Cerkev na Slovenskem

Peter Lah piše v kolumni z naslovom Pijančeva žena in sosedova krava, kako na duhovne in civilizacijske razmere v Sloveniji pomisli, ko se pelje po južni ljubljanski obvoznici pod Murglami. “Občutek imam, da zadnje čase … Beri dalje