Slovenski škofje s pastoralnim načrtom poenotili poglede

Katoliška cerkev v Sloveniji je pred kratkim dobila nov pastoralni načrt, ki po besedah koordinatorja projekta Branka Cestnika pomeni neke vrste priročnik življenja Cerkve v Sloveniji, hkrati pa predstavlja poenotenje škofov o tem, v katero smer jo bodo peljali v prihodnjem desetletju. Zdaj gre načrt v enoletno branje po župnijah.

Potreba po načrtu, v katero smer bo šla Cerkev v Sloveniji, se po besedah Cestnika pojavlja že vse od osamosvojitve države leta 1991, prvi korak k njemu pa je bila sinoda, ki je v Cerkvi na Slovenskem potekala od leta 1997 do 2002.

V prvem delu načrt analizira stanje med slovenskimi verniki in v slovenski Cerkvi, nato pa poda razmišljanja in priporočila, v katero smer naj gre delovanje Cerkve v Sloveniji v prihodnje. Glede vernikov tako načrt po besedah Cestnika ugotavlja, da obstaja razkorak med pripadnostjo Cerkvi ter osebno veroizpovedjo. “Ugotovili smo namreč, da osebna vera glede na deklariranje verske pripadnosti peša, zato načrt dela predvsem v smeri krepitve osebne vere,” pojasnjuje Cestnik.

V načrtu so pregledali tudi stanje, povezano s cerkveno hierarhijo in pri tem odkrito spregovorili o njenih pomanjkljivostih. “Ugotovili smo denimo, da je duh gospodovalnosti med duhovniki premočan. Prav tako smo ugotovili, da je duh nas vernikov v enemu delu nagnjen k temu, da izključuje drugačnega, kar onemogoča oznanjevanje,” pravi Cestnik. Dokument spregovori tudi o finančnem škandalu v Cerkvi v Sloveniji. “Pri tem nas je zanimalo predvsem, kaj je pripeljalo do tega in kaj narediti, da se to ne bo več ponovilo,” dodaja.

Dokument konkretnih navodil glede prihodnjega delovanja Cerkve v Sloveniji po besedah Cestnika ne daje, saj je neposredna izvedba prepuščena škofijam, da pa priporoča nekatere stvari. Ena od teh je denimo priporočilo, naj obiskovanje verouka ne bo pogoj za prejetje obhajila, ampak osebna zrelost zanj, ali pa priporočilo, naj se več dela s starši, pojasnjuje Cestnik.

Dokument bodo zdaj po besedah Cestnika po župnijah eno leto brali, zatem pa bodo župnije na podlagi njega pripravile lastne dokumente. Čez pet ali šest let pa bodo tudi preverili, v kakšni meri se krovni načrt izvaja in uresničuje.

Vir: STA