V adventu pričakujemo Jezusov prihod. A večina ljudi žal pričakuje samo, da se prižgo novoletne lučke. V njihovi svetlobi je osebna stiska in revščina za trenutek malo pozabljena. In to vladna koalicija dobro ve. Tudi naši ministri in koalicijski poslanci namreč pričakujejo – nove volitve. Vse, kar sedaj počno, je intenzivna priprava na volilno leto. Prižigajo lučke, ki nas zaslepijo, to pa je pravzaprav tudi vse. Za vso bleščavo namreč še vedno ostaja življenje državljanov, ki zaradi teh lučk nič boljše ne živijo.
Z vrnitvijo »krivično vzetega« drugega januarja so prižgali še eno novoletno lučko. Upam, da bo ta »krivica« v celoti popravljena in da imajo že narejen izračun, koliko bo ta odprava krivice stala. Ker bo za drugim januarjem prišel tretji, ko ta lučka ne bo več sijala in se bosta tema in revščina ponovno razgalili.
V tem letu vlada svojim državljanom ni dala kruha, le vodo je zapisala v ustavo. Z ukrepi, ki bi jih morala sprejeti, se je igrala samo na polju besed. Pred kakršnim koli resnim posegom v obstoječe stanje se je skrivala za besedami strategija in reforma, ki pa sta zgolj zaslepljujoča manevra, učinka nimata nobenega. Kjer je že skoraj kazalo, da se bo kaj le premaknilo na bolje, v prid državljanom, se je tik pred zdajci z dimno zaveso koalicija umaknila v defenzivo. Saj je res težko tako dolgo braniti okope, ki so vedno znova napadani, če nimaš učinkovitega orožja. In ta vlada ga v resnici nima. Njihovi aduti, napisani v koalicijski pogodbi, so perje, milni mehurčki, ki nimajo ne mesa ne kosti. To je vlada, ki je skupaj le zato, da vlada.
Ko gledamo delo ministrice za delo, vidimo, da jo vzdržuje nad gladino le iz ozadja delujoč lobi, ki želi svet in našo družbo spremeniti in ji vsiliti vrednote, ki niso naravne vrednote, ki ne temeljijo na naravnem pravu. Ministrica, ki bi morala biti na čelu zaščitnikov družine, otrok, starejših, brezposelnih, revežev, najšibkejših, je prva, ki deluje proti vsem tem prej naštetim.
Drugi tir – bo/ne bo – bo/ne bo… Seveda se ga minister Gašperšič ne bo lotil, saj ni po »župi priplaval«! Kdo pa bo šel prostovoljno v vojno, v kateri se borijo do zob oboroženi vojščaki, ki želijo priti do ogromnega kolača. Gašperšič, ki si je orožje močno skrhal že pri brez vinjetnem prometu skozi predor Markovec, ve, da ni vredno eno leto pred volitvami iti na nož močnim lobijem.
Vlada, ki je popustila najbolje plačani skupini javnih uslužbencev v tej državi, res ne zna delati. Da bo vlada potegnila kratko, je bilo vsem jasno takoj, ko so ministrico za zdravje pustili, da se sama pogaja s tem sindikatom. Domnevam, da je bila to v naprej dogovorjena trgovina, in je ministrica morala popustiti zdravnikom tudi zaradi zadnjih razkritij pri nabavi zdravil in zdravstvenih pripomočkov – najbrž obstaja nevarnost razkritja, po čigavih namigih in priporočilih so zdravniki sprejemali ponudnike zdravil in zdravniških pripomočkov?! To je edini racionalni razlog za to, da je ministrica ugodila zahtevi tega sindikata. Koalicija se namreč zaveda, da se ne da nagrajevati le ene stanovske skupine znotraj sistema javnih uslužbencev – če nam že gre »tako dobro«.
Dobra vlada, ki je v službi ljudi, bi ob dejstvu, da »nam ne gre več tako slabo«, najprej poskrbela za svoje najšibkejše člane, ne pa za najbolje plačane. Ko se zjutraj srečujem s kolono revežev, ki čakajo, da pridejo do kruha in toplih nogavic, se mi še nič ne zdi, da nam gre kaj bolje. Od vlade bi bilo tudi pričakovati, da na ulicah ne bo več beračev. Pa ne zato, ker bi tako ko tržaška mestna uprava, zagrozila s kaznijo tistim, ki beračem dajo denar, ampak zato, ker bo vsak imel dovolj denarja za človeka vredno življenje. Pričakovala bi, da bo takoj na voljo dovolj hiš, v katerih bodo živeli tisti, ki ne morejo poskrbeti sami zase, in da bo na voljo dovolj strokovnjakov, ki bodo tem ljudem pomagali. To je lučka, ki prinaša upanje in rešitev ljudem. To je smisel adventnega časa, da v največjem revežu prepoznamo Jezusa. Ne pa prestavljanje direktoratov z enega ministrstva na drugega – to je farizejsko sprenevedanje!
Ja, lučka »drugi januar«, za katero eni mislijo, da je praznik, a ni, ker je le dela prost dan, bo kmalu ugasnila. Ostala bo tema in mraz. In v tej temi bodo volivci ponovno iskali novo lučko, verjetno tudi nov politični obraz, za katerega bodo upali, da jim bo prinesel kaj več, kot le zaslepljujoč sijaj, od katerega se ne da živeti.
