M. Drobež, Novi glas: Novi ljubljanski nadškof o verski nestrpnosti

V Sloveniji se v decembru, zadnjem mesecu v letu, pretežno obnavljajo dogodki, ki so del naše katoliške vere, kulture in tradicije. V štirih adventnih tednih se verni ljudje pripravljajo na sprejem Boga in praznovanje Božiča, duhovno drugače opredeljen in usmerjen del javnosti pa se bolj posveča, če ima denar in druge pogoje, lagodnosti, ugodju, veselju in sproščenostim. Glavna in osrednja novost letošnjega božičnega in novoletnega pričakovanja in vzdušja pa je zagotovo ta, da je v slovenski stvarni in duhovni prostor vstopil nov ljubljanski nadškof metropolit p. Stanislav Zore.

Tudi nova številka slovenskega katoliškega tednika Družina je skoraj v celoti namenjena posvetitvi in umestitvi novega ljubljanskega nadškofa ter odmevom na ta dogodek v Sloveniji in sosednjih državah. Opozarjamo na pomembno in aktualno izjavo, ki jo je novi katoliški dostojanstvenik izrekel v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo. Opozoril ja namreč, “da pogreša celovito analizo verske nestrpnosti, ki ima svoj izvor v preteklem političnem sistemu”. In je nadaljeval: “Sam si bom prizadeval za spoštovanje ustavno zagotovljene verske svobode državljanov in svobode delovanja vseh verskih skupnosti. Pri tem ne želim nič več in nič manj pravic, kot jih imajo kristjani v drugih evropskih državah. Tudi verni smo enakopravni državljani Slovenije z vsemi človekovimi in državljanskimi pravicami”.

Ob tem pa moramo zaradi objektivnega pisanja vendarle sporočiti, da je nekatere zmotilo, da se je slovesnosti v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja udeležil tudi domnevno sporni predsednik Vrhovnega sodišča Slovenije, Branko Masleša. O Janezu Janši, zaprtem predsedniku SDS in nekdanjem predsedniku vlade, ni bila javno izrečena niti beseda. Pač pa je njegov primer v reviji Ognjišče obravnaval Božo Rustja, njen odgovorni urednik, duhovnik, publicist in pisatelj. O Janezu Janši je zapisal: “Naj odgovorim dvema vrstama ljudi. Prvim, ki trdijo, da v Ognjišču premalo pišemo o tem, da je v zaporu vodja največje opozicijske stranke, in drugim, ki trdijo, da pišemo samo o tem in da ga preveč zagovarjamo. Dejstvo je, da si pravniki niso edini, ali je sodba pravična ali ne, in da tudi vrhunski strokovnjaki opozarjajo na velike pomanjkljivosti v sodbi. Drugo še bolj zaskrbljujoče pa je, da – tako vsaj kaže – slovenska oblast zapira, kogar hoče. Zdi se, da se lahko znajdeš za zapahi, če nisi ljub (zakulisno) vladajoči eliti. Na prostosti so namreč ljudje – ali jih spuščajo na prostost –, ki so grobo kršili zakone in jih javnost doživlja kot prvence gospodarskega kriminala, a se spretno izmikajo roki pravice. Šele ko bodo ti odgovarjali za svoja dejanja, s katerimi so končno oškodovali tudi druge ljudi in obubožali Slovenijo, bomo res pravna država”.

Več lahko preberete v Novem glasu.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.