Predsednica NSi Ljudmila Novak je v intervjuju za tednik Mladina odgovarjala na aktualna politična vprašanja.
Vam je žal, da ste se z Janezom Janšo zapletli v polemiko o dostopu do arhivov?
Nova Slovenija je zavezana resnici, ne levici ne lažni ali kvazidesnici, ampak resnici. Še vedno sem prepričana, da smo se na podlagi strokovnih argumentov odločili prav, po tem zakonu bodo arhivi bolj odprti, kot so bili prej. Tisti, ki govorijo drugače, se sprenevedajo. Tisti, ki govorijo, da podpiramo Udbo, sami uporabljajo udbovske prijeme.
Pa dopuščate možnost, da ste se zmotili? Da ste bili zavedeni?
Sem samo človek, sem tudi zmotljiva. Ampak po glasovanju in sporu s SDS smo se v teh dneh še enkrat sestali s strokovnjaki, z direktorjem arhiva, s tistimi, ki delajo v arhivih, in preverjali, kaj ta zakon v praksi pomeni. Sedaj sem še bolj prepričana, prav tako tudi drugi moji poslanski kolegi, da imamo prav. Seveda si zgodovinarji in raziskovalci želijo, da bi bili arhivi čim bolj odprti, ampak pomembno je tudi varovanje občutljivih osebnih podatkov. Že sedaj je bil sprejet pravilnik, ki ga je napisal Jože Dežman v času, ko je bil direktor arhiva, in tudi ta je določal pogoje za dostop do arhivov. Ta pravila se sedaj prenašajo v zakon, da dostop ne bi bil odvisen od samovolje posameznega direktorja. Po novem nekatere moti anonimizacija, postopek, s katerim se prekrijejo občutljivi osebni podatki, vendar je sporno anonimizacijo predlagal ravno Roman Leljak, človek, ki zdaj zbira podpise za referendum. Naj ponovim, resnica ni v tem, da NSi zapira arhive, da NSi varuje Udbo, resnica je ravno nasprotna. SDS s to temo začenja kulturni in ideološki boj. Tisti, ki bodo s podpisom nasprotovali noveli zakona, so v resnici naklonjeni večji nedostopnosti arhivov. Za vse preiskovalne komisije in kazenske postopke so arhivi popolnoma odprti. Prav tako za raziskovalce, če jim to odobri arhivska komisija. Redko kdo pa bi se strinjal, da bi nepovabljeni ljudje brskali po osebnih zadevah njegovih sorodnikov, če so še živi, po podatkih o ljubezenskem življenju, zdravju in podobnem, ter se nad tem izživljali in o tem javno govorili. Deset let po smrti pa je vse javno dostopno. Žal je bila večina udbovskega gradiva v preteklosti uničena.
Torej zahteva po referendumu ni v funkciji iskanja resnice, ampak v funkciji politične manipulacije?
Točno tako. Zahteva po referendumu je v funkciji politične manipulacije. Vojskovodja potrebuje vojno, da spravi vojščake na bojišče, ker računa, da bo ta referendum v času evropskih volitev. Novi Sloveniji so ankete za evropske volitve predobro kazale, zato je treba aktivirati bazo, pri tem pa še zavesti volivce NSi, da ne bodo šli na volitve. In ko so v SDS izvedeli, da se s SLS dogovarjamo za skupno listo, smo bili nemudoma kaznovani.
Lojze Peterle je dal pobudo, da bi se o tem zakonu in podpori poslanske skupine razpravljalo v organih stranke. Vas je strah razprave?
Nikakor me ni strah, to razpravo smo imeli tudi znotraj poslanske skupine in izvršilnega odbora, vsi poslanci so se poglobili v zakon, poiskali smo strokovno razlago in za temi odločitvami stoodstotno stojimo.
Kakšen je vaš položaj v stranki? Jeseni je recimo iz nje odšel odvetnik Radovan Cerjak, ki je sodeloval pri ustavni pobudi o Titovi cesti.
Žal mi je za gospoda Cerjaka, bil je dober sodelavec. Hkrati je tudi dober prijatelj novinarja Igorja Kršinarja iz Reporterja, zato se niti ne čudim, da je pod njegovim vplivom. Vsako mnenje je legitimno in znotraj stranke so zagotovo posamezniki, ki dvomijo o naših potezah. Ampak to predvsem zato, ker so o njih slišali od drugih, ne pa od nas. Tudi na desnici imamo sovražnike. Sama se ne bojim za predsedniško funkcijo. Če bo večina članstva menila, da moram zaradi arhivov odstopiti, to zame ne bo noben problem. Bom pač odšla.
NSi je bila tarča podobnih kritik sestrske SDS in njenih podpornikov zaradi odločitve Mateja Tonina, vodje vaše poslanske skupine, ki pred dobrim letom ni podprl ukinitve predsedniškega dodatka k pokojnini Milana Kučana.
V naši stranki ne veljajo manire Severne Koreje, zato se poslanci lahko odločajo po svojem prepričanju in vesti. Večinoma se o glasovanju odločimo skupaj, če pa ima kdo drugačno mnenje, je prav, da ima možnost izbire. Toninovo glasovanje res ni bilo usklajeno s poslansko skupino, vendar sem po pojasnilih sprejela njegovo demokratično voljo. NSi je samostojna stranka, imamo pravico, da se odločamo po svoje, ne pa tako, kot hočejo drugi. Zdi se mi pomembno, da mislimo na prihodnost, zato v stranki pripravljamo recimo nov gospodarski program, odnos do preteklosti je tudi zelo pomemben, a politika se ne sme vrteti samo okoli nje. Tisti, ki govorijo, da podpiramo Udbo, sami uporabljajo udbovske prijeme.
…
V nekem intervjuju ste dejali, da zna biti Janez Janša zelo avtoritaren, pa tudi zelo spravljiv. Če vas prav razumem, je zdaj v avtoritarnem obdobju?
Zdaj je čas pred volitvami. Za dosego ciljev nekateri ne izbirajo sredstev. Ranjena žival pa grize na vse strani.
Če bi doživeli menjavo oblasti, bi šla NSi verjetno brez težav v koalicijo s SDS. Gre za sorodni stranki.
Programsko sta stranki gotovo sorodni, po načinu ravnanja pa nista. Moti me agresiven, destruktiven, ideološki način vodenja politike, motijo me diskreditacije vseh po vrsti, moti me to, da nekateri ne držijo besede. S takšnimi ljudmi je težko sodelovati. Žal mi je za nekatere ljudi iz te stranke, nekatere poslance, ki dobro opravljajo delo, ki si ne želijo takšnih bojev, pa jih njihov vodja vedno znova in znova prisili v to. Tudi ta moj intervju za Mladino bo sumljiv, češ da je to še dokaz več, kako me je podkupila levica.
Pravite, da vas moti avtoritaren način vladanja ali nespoštovanje dogovorov. Ali vas ne moti poročilo Komisije za preprečevanje korupcije? Ali vas ne moti, da je bil Janez Janša na prvi stopnji obsojen koruptivnih dejanj? Ali vas ne moti, da ne zna pojasniti izvora svojega premoženja?
Tudi jaz se sprašujem, kako je lahko takšna oseba porok za resnico o arhivski zakonodaji.
Počakajte, ko je bilo pred letom objavljeno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, je vaša stranka Janšo podprla.
Pri tem poročilu me moti, da ima status dokončnosti, da se na ugotovitve iz njega ne moreš pritožiti. A hkrati trdim, da če je kdo storil kaj nezakonitega, ga morajo obravnavati organi pregona in naj se domnevne nezakonitosti tudi dokažejo. V NSi smo večkrat pretresali, ali ostati v vladi ali ne, in smo nazadnje sprejeli stališče, da je za Slovenijo dobro, da vlada dela naprej. Ko je sodišče izreklo sodbo, sem rekla, da je treba spoštovati odločitev sodišča.
Rekli ste tudi, da bi morala obtožnica vsebovati jasne dokaze in da se bo slovensko sodstvo osramotilo v tujini. Nekaj mesecev kasneje je nastala resolucija Evropske ljudske stranke, ki je izrazila zaskrbljenost zaradi slovenskega sodstva, hkrati pa podprla Janeza Janšo. Se je NSi s to resolucijo strinjala?
Naj vam povem še eno resnico, ki jo drugi radi skrivajo. V Sloveniji smo z Janšo na njegovo željo skupaj s SLS usklajevali besedilo resolucije, ki so jo izvorno napisali v SDS. Izvorno različico smo malo spremenili, naj rečem prijazno – napisali smo jo ‘objektivneje’, in jo potem poslali nazaj SDS. Janša nam je odgovoril, da smo jo dobro ‘dodelali’, in to je bilo vse. Na skupščini Evropske ljudske stranke pa je bilo potem predstavljeno popolnoma drugačno besedilo – žal mi je, da nas evropski poslanec Lojze Peterle o tem ni obvestil – in nazadnje je bilo sprejeto nekaj drugega in ne tisto, kar smo usklajevali v Sloveniji. Kakšne so razlike? Sprejeta resolucija je precej ostrejša od besedila, ki smo ga usklajevali. Ostrejša vsaj v delu, ki se dotika Janeza Janše. Sama menim, da je ta del nepotreben.
V resoluciji je tudi zahteva, da bi se morali sprejeti učinkoviti lustracijski zakoni. Bi jih vaša stranka podprla?
Morda bi morali lustracijo speljati takrat, ko je demokratična država šele nastajala, ali takrat, ko imaš večinsko podporo. Takrat bi to imelo kakšen smisel. Danes je to težje izvedljivo, skoraj nemogoče. Da ne bo nesporazuma, ne podpiram vlade, dela slabo, nima pravih rešitev, a z odpiranjem takšnih tem ne bomo niti za milimeter bližje spravi in pomiritvi.
Aleš Hojs ni imel nobenih težav, ko je dejal, da so Janeza Janšo odnesli levi fašisti. Se strinjate s to tezo?
Žal fašistične metode obstajajo tudi na desni.
Res? Precej neposredna izjava.
Vedno sem bila mila, uvidevna, spravljiva, bila sem tiho, a sem jih vedno bolj dobivala po glavi. Dovolj je bilo. Ugotovila sem, da ste recimo v Mladini v vaši rubriki Rolanje po sceni zelo mili, na desnici imam nasprotnike, ki me blatijo še bistveno bolj. Pa ne gre zame kot osebo. To sem doživela že, ko sem bila županja Moravč. Gre za to, na kakšen način so se spravili nad stranko, ki je bila vedno zanesljiv partner SDS. In četudi bi se naša stranka zaradi arhivov zmotila, imamo zmeraj pravico glasovati po svoje, ne pa da nas, ker smo samostojni in drugačni, napadajo in blatijo. Naj ponovim, referendum o arhivih nima nikakršne zveze z vsebino zakona. Vojščaki uporabljajo vojaške prijeme, pri tem pa ne izbirajo sredstev. Referendum o arhivih nima nikakršne zveze z vsebino zakona.
Kako si razlagate to, da NSi ni uspelo izkoristiti potenciala Slovenskih krščanskih demokratov z začetka devetdesetih let? Vrtite se okoli petih, šestih odstotkov, vaš realni politični domet je trikrat večji.
Nekaj krivde je gotovo v tem, ker desnica ali krščanski demokrati niso imeli velike medijske podpore, tudi sami so naredili nekaj napak, nesrečno združevanje SKD in SLS je socialni demokrat z levice dobro izkoristil in šel na lov v naše loge. Hkrati smo v času od leta 2004 do 2008 dobro vodili zelo zahtevne ministrske resorje in NSi je bila potem na tistih volitvah najbolj kaznovana. Nekateri za svoje potrebe sistematično rušijo desnico, tako kot v preteklosti.
Na nedavnem kongresu ste spremenili ime v Novo Slovenijo – krščanske demokrate, hkrati pa je SDS revitalizirala svoj krščanski forum.
Ime smo spremenili, ker smo želeli v slovenski prostor znova vpeljati pojem krščanska demokracija. Pojmovanje levo-desno v Sloveniji ni takšno, kot je v Evropi, pri nas vse temelji na ideološkem boju, ne pa na programih. To želimo presekati in želimo se približati evropskim krščanskim demokratom, strankam, kot je CDU z Angelo Merkel.
…
Vaše stališče je skladno s katoliškimi doktrinami. Kako se kot vernica počutite v Sloveniji, kjer cerkev nima nadškofov?
Kriza v cerkvi je odraz družbe, v kateri živimo. Res pa je, da je odnos do cerkve, do vernikov posledica naše zgodovine, preteklosti, komunizma, ki je na vero gledal kot na nekaj manjvrednega in škodljivega.
Se strinjam, a za krizo v cerkvi niso krivi komunisti, ampak tisti, ki so jo vodili.
To je za vernike zelo obremenjujoče. Ko smo priča nepravilnostim v cerkvi, je to tudi zame kot vernico in zagovornico krščanske demokracije zelo težko. Ne odobravam nobenega kriminala, ne finančnih mahinacij, ne kraj, žal se je to dogajalo tudi v cerkvi. Morda so krivi ljudje, ki so vodili finančno plat mariborske nadškofije, morda sta kriva tudi pohlep in želja po bogatenju; če pogledate recimo takratnega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, imam ga za svetnika, sam ni neposredno odgovoren, nosi pa objektivno odgovornost. Zato je moral oditi. Tudi sama in vsi člani moje družine smo zaradi zloma nadškofije izgubili vse certifikate.
Več lahko preberete v Mladini.
