Če čuvaš vnuke, želiš, da se ti malčki takoj ko jih pokličeš, oglasijo. Če odziva ni, pomisliš na nevarnost in skočiš v akcijo za katero se potem izkaže, da sploh ni bila potrebna. Kako vzpostaviti pravila in jih uveljaviti v praksi. Z minimalno uporabo sile.
Govoriti o depresiji in športu naenkrat se zdi nekoliko protislovno. Šport in telesne aktivnosti nasploh so namreč zdravilo proti depresivnim motnjam oz. razpoloženju, vendar mnogi športniki ter njihovi sodelavci in najbližji poznajo tudi temnejšo plat … Beri dalje
Na neko veliko soboto sredi osemdesetih, nemara je bilo leta 1985, sem si od staršev za velikonočno darilo izprosil drobno knjižico Na olimpijado. Njenega avtorja, Mikija Mustra, sem dotlej komaj poznal. Čeprav sem tedaj že kar nekaj … Beri dalje
Alfie Evans, 23-mesečni fantek, je umrl. Potem, ko so ga, zaradi ocene sodišča, da je v “njegovem najboljšem interesu”, da ga odklopijo od naprav za vzdrževanje življenja, to 23. aprila letos tudi storili, je fantič živel še več kot 5 dni. Z njim in z borbo njegovega očeta Thomasa smo prebivalci ‘tega dela sveta’ gledali v prihodnost, ko bo narobe ‘upati proti upanju’.
Pred časom sta se name obrnila zakonca, poročena 26 let, ki se ne moreta dogovoriti glede uporabe avtomobila. Takole sta na kratko zapisala v e-pismo: “Kako bi vidva z ženo reševala problem uporabe skupnega avtomobila, če en od zakoncev – po mnenju drugega – prevozi nenormalno veliko kilometrov?”.
Ukvarjanje s športom je vsekakor pozitivna stvar, saj povezuje ljudi, predvsem pa krepi telo in duha. Tekmovalni šport lahko poleg navedenega prinaša tudi uspehe, denar in prepoznavnost. Prinaša pa tudi odpovedi, najrazličnejše stranske učinke, neuspehe … Beri dalje
Nekadilec se s kajenjem pretirano ne obremenjuje dokler ne opazi, da mnogi ljudje v njegovem okolju kadijo. Takšen primer je lahko službeno okolje, kjer večina sodelavcev »redno športa« v tej »disciplini«. Težava je v tem, … Beri dalje
Zaradi zgodb iz medijev in stereotipov si mnogi Kitajsko upravičeno predstavljajo kot ogromen, onesnažen, totalitaren čebelji panj, ki grozi, da bo zavladal celemu svetu. Ne pravim, da v tem ni nič resnice ali da je skrb odvečna. Pravim le, da je takšna slika popačena in pomanjkljiva, in ne omogoča pravega vrednotenja vseh priložnosti in nevarnosti, pred katere nas postavlja pojav Kitajske.
Marta Zabret: “Oče me je naučil, da je mladina vedno boljša od družbe, v kateri odrašča; da mladina ni iz leta v leto slabša, ampak le drugačna; da mladini učitelji pomenimo le obrobje in ne središče njenega sveta; da torej ne nagajajo meni, se ne smejijo meni, ne jezijo mene, se ne učijo zaradi mene; da je torej vsaka osebna prizadetost nepotrebna in celo škodljiva.”
Smo pred začetkom zimskih olimpijskih iger, ki so sanjski cilj vseh športnikov. Še vedno velja olimpijsko geslo, da je važno sodelovati in ne zmagati. Pa vendar je v resnici tako, da v javnem spominu ostanejo … Beri dalje
Je čas dela in čas počitka. In posvečeni čas. To ravnotežje med enim in drugim in tretjim je tudi izvir naše moči. In smisla. In veselja. Videl sem opravilo, ki ga Bog daje ljudem, da … Beri dalje
Starejših moških na predavanjih skoraj ni. Če so, so večinoma nezainteresirani. Ne opazim iskric v njihovih očeh. Zdi se, da pridejo zato, ker je ‘mami tako rekla’. Sprašujem se, kje pravzaprav so v tej po feministično žal-še-vedno-patriarhalni družbi – patriarhi. Ne najdem jih.
Kaj je čas? Sveti Avguštin je rekel: “Če me nihče ne vpraša, vem kaj je. Če pa želim onemu, ki me vpraša, razložiti, ve vem.” Kako se lotiti letos novoletnih zaobljub? Drugače.
Zraven mene se je usedlo mlado dekle, staro kakih 25 let. Po potnem listu, ki ga je še držala v rokah, sem sklepal, da je Slovenka. Vse na njej – od obleke, obutve, postave, pa do obraza – je bilo zdizajnirano do brezhibnosti. V slogu slavne Kim Kardashian. Obraz popolnoma brez napak – tudi s pomočjo kozmetičnega prekrivanja, nepremičen, brez izražanja česarkoli, nobenih čustev, brezvoljen. Lep in strašljiv obenem.
Vse, ne le mlade, želi današnji evangelij na 33. navadno nedeljo med letom spomniti, naj sebi v dobro na novo odkrijemo neprecenljivi dar, ki je sposobnost za prijateljstvo, za ljubezen, sposobnost, da smo lahko skupnost, občestvo v Svetem Duhu.
Tole sliko zelenega moža s pipo v ustih je opaziti v javnem prostoru Osnovne šole Bovec. Ravnatelj pravi, da je to zeleni mož, duh gozdov, nekakšen Zeleni Jurij. Ali je stena na poti iz jedilnice v garderobo, v osnovni šoli v kraju, ki ima težave z drogami in mimo katere gre vsak dan na stotine mladih, res primeren prostor za tako likovno izražanje?
Danes sem se zgodaj zjutraj odpravil na meni ljubo Kamniško sedlo. Sam. Všeč so mi taki izzivi tekmovanja s samim seboj. Na izhodišču vedno pogledam na uro, potem pogledam na usmerjevalno tablo, na kateri je … Beri dalje
Ko gledam kakega očeta štiri-pet-šest-letnega malčka, kako se kot glava družine/odločevalec (simbolno) na kolenih pogaja z njim, da bi, recimo, odšel s plaže na večerjo, še prej pa pospravil plavalno “mašinerijo”, se sprašujem, kam je izginila očetovska avtoriteta, kaj je z našimi očeti. Ko gledam štiri-pet-šest-letne malčke, nevodljive male “diktatorčke”, ki zavestno ignorirajo ‘stokrat’ ponovljeno navodilo očeta, se sprašujem, kdo jim bo v času pubertete, sploh lahko še kaj povedal.
Zadnjič je Lena42, na Twitterju zapisala: “Ko delate kaj namesto njih, je nekje ful enih otrok, ki se učijo sami reševati svoje probleme in ko odrastejo, bodo postali šefi vašim sončkom.“ Starši ne gledamo naprej in smo nedisciplinirani.
Predstavljajte si očeta, mamo ali oba, ki svojemu otroku kupi vse kar si zaželi. Ni težko, kajne? Tega je v zadnjih desetletjih veliko. Kar otrok izreče, dobi. Pogosto pravzaprav še preden izreče. In tako dobi prekmalu, preveč in prepogosto. Da bi le bil srečen! Za one – četudi kratkotrajne – iskrice v “sončkovih” očeh bi starši naredili – kar se velikokrat prevede v kupili – vse.