Ob zgodbi o zakonu o arhivskem gradivu je spet na preizkušnji trdnost pomladnega mostu. NSi z magentogrami dokazuje, da je ves čas parlamentarnega postopka ravnala dosledno in da je bila SDS tista, ki se je na koncu odločila za nepričakovan zasuk. Kdo ima prav?
Ob približujoči obletnici I. svetovne vojne objavljamo drugi del opisa življenjske poti Ljudevita Pivka, prvi del lahko najdete na povezavi. Pivko je na italijanski strani pristal v taborišču. Šele 1. decembra 1918 je dobil dovoljenje … Beri dalje
Moralni hazard pri izvajanju različnih poklicev in posledično doseganje nezasluženega plačila za opravljeno delo sta zelo prisotni obliki neprimernega početja tudi v slovenski družbi. Okoriščanje s potnimi stroški predstavlja precej preprosto kršitev in primer moralnega hazarda, ki ga je moč zlahka odkriti in skoraj povsem odpraviti. Seveda obstajajo še številne precej bolj zapletene oblike moralnega hazarda.
V zadnjem času se zdi, da je Cerkev vse bolj „na tapeti“ mednarodne, sploh pa slovenske javnosti. Izgubljajo se stare vrednote, s tem pa tudi v marsičem uveljavljeno mesto Cerkve v družbi, prav tako je … Beri dalje
Ženička z naše vasi je med obujanji spominov zvedavi otročadi rada rekla: „Nikul nam ni tak dobro šlo, ko za cajta Hitlera.“ Ne, ni pozabila, koliko gorja je njeni rodbini nanesla nemška mobilizacija štajerskih fantov. Tudi ni bila proti Titu. Zanjo je Tito bil mož in pol. Od kod torej ta srhljivi „nikul tak dobro“?
Na okrogli mizi z naslovom Cerkev brez glave v organizaciji Foruma za dialog med vero in kulturo, ki je potekal v atriju SAZU v Ljubljani, naj bi govorili o položaju, v kakršnem se je znašla slovenska Cerkev, potem ko sta bila odstavljena (uradno sta odstopila) oba njena nadškofa.
Hišo z napisom “U smile, world change”, ki je bil z manjšimi črkami preveden tudi v slovenščino (Smej se in svet se bo spremenil.) sem “srečal” v parku v Velenju. Pa sem se vprašal, če se svet res spremeni samo zaradi dejstva, da bi se jaz smejal. Zakaj pa naj bi se svet spremenil, če se bom smejal? Kako pa moj smeh sploh lahko spremeni svet?
Da bi utemeljili svojo samozavest in da bi odgovorno prenesli breme zgodovinske odgovornosti za lastno državo in svojo usodo, nas čakajo še mnoga potovanja v preteklost. Zato je nastal četrtletnik SLO – časi, kraji, ljudje. Predstavitev … Beri dalje
Ob hitro bližajoči se stoletnici prve svetovne vojne si razširimo obzorja s strnjenim zapisom življenjske poti dr. Ljudevita Pivka, osebnosti, ki je še kako zaznamovala »veliko vojno«. Mladostniška leta Ljudevit Pivko se je rodil 17. avgusta … Beri dalje
Tifus je nevarna nalezljiva bolezen, ki dobi epidemične razsežnosti v slabih sanitarnih in higienskih razmerah. Slovenija se že dolgo časa neuspešno bojuje z moralnim in družbenim tifusom. Leti 2014 in 2015 bosta odločilnega pomena za njeno prihodnost. Ali bo prišlo do katarze in normalizacije, ali pa bomo v naslednjih desetih letih doživljali stagnacijo, bedo, diktaturo in v končni posledici tudi grobo kruto sistemsko nasilje. Usoda je v naših rokah.
Vse kar je prvorojeno pripada Gospodu. V Drugi Mojzesovi knjigi lahko v 13. poglavju beremo: »Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: »Posveti mi vse prvorojeno! Kar koli prvo odpre materino naročje pri Izraelcih, pri ljudeh … Beri dalje
Vprašanje sprave v slovenskem prostoru še vedno ostaja nerešeno. Pri nas spravo vsaka stran pravzaprav razume popolnoma drugače, kar zagotovo ne more prispevati k »pomiritvi duhov«. Za (nekdanje) komuniste, našo levico, pomeni sprava predvsem nedotakljivost zgodovine, prenehanje »preštevanja kosti« ter iskanja odgovornih za med in povojno nasilje.
Že pri razpravljanju o naravi je veliko možnih gledanj, ki so si različna prav v tem, da imajo, če tako rečemo, različna očala. Različna so namreč izhodišča, na katerih določen pogled temelji, različna ozadja in … Beri dalje
Primeri Janeza Zemljariča in Udbe, Igorja Prodnika in afere Patria so glede na zadnje polemike v zvezi z zapiranjem arhivov ter sodelovanjem krščansko-demokratske stranke pri tem temelj diskusiji, kaj je pri politični borbi za razčiščevanje resnično krščansko in kaj zgolj konformistično.
Trg se šibi od ponudbe… Tudi na področju zdravil… Žal, vsaj po mojem, je pogosto zadaj (le) denar… Zgražamo se nad alternativci, ker se večkrat zdi, da v “nesreči” bolnega človeka zavohajo denar… Do lekarn, … Beri dalje
Današnji čas lepo kaže, kako hitro se v družbi ustvarijo razmere kaosa, malodušja, dezorientiranosti in brezvladja. Par pokradenih milijard, nekaj tisoč besnih, več sto tisoč obupano nemočnih in seveda (!) majhna peščica tistih, ki bodo naredili vse, da se jih ne odkrije. Da ne omenjamo tistih, ki se vozijo po robu tega kaotičnega vrtinca in doživljajo svojih pet minut medijske slave.
V Sloveniji poteka reševanje problema bančnega sektorja. Vlada pred evropskimi oblastmi sveto prisega, da se ta projekt izvaja. Evropa, tako kažejo zadnji kazalci, Ljubljani zaupa. Projekt slabe banke je “požegnala”, aktivnosti, ki se na tem … Beri dalje
Znano je, da so naša razočaranja sorazmerna z našimi pričakovanji. Več kot pričakujemo, bolj smo razočarani, ker se pričakovanja ne uresničijo. V takem primeru nam ostane osebno delo. Predelati moramo svoje razočaranje. Najhujše pa je takrat, ko naša pričakovanja postavimo na »privide resničnosti«.
Princip odnosa med državo in verskimi skupnostmi je g. Zdenko Roter opisal v knjigi Katoliška Cerkev in država v Jugoslaviji 1945 – 1973, ki je bila izdana leta 1976. Sedanji pravni akti slovenske države se neverjetno skladajo z Roterjevim principom. Dovolj je, da si pogledamo vsebino Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem.
Takoj po novem letu leta 1990 so tri politične zveze – Ruplov SDZ, Peterletov SKD in Pučnikov SDZS – začele vabiti na veliki shod v Cankarjev dom v Ljubljani. V vabilu je kot dobra novica … Beri dalje