Zdi se, kot da je ta naš svet postal prenaporen. Izginjajo nasmehi na obrazih, namesto napredka govorimo o borbi, namesto o novih spoznanih o poskusih preživetja. Karikiram, a vendar vsi po malem uhajamo v nek … Beri dalje
Dolgo se že pripravljam pisati o tej težki, boleči in izredno čustveni temi. Morda je prava priložnost obeležitev dneva življenja. Kje naj začnem? Morda je najbolje – na samem začetku. Pravzaprav se ne bi smela roditi. Mama je zanosila kot sedemnajstletna gimnazijka, ki je imela odlične ocene, vse je še imela pred sabo.
Zastava je torej stara in nosi naše nacionalne barve. Slovenci smo jo ves čas uporabljali, za razliko od Rusov, katerim je zastava, ki jo danes uporabljajo kot svojo, služila kot njihova pomorska zastava. In še to so začeli uporabljati kasneje in je sploh niso uporabljali ves čas. Danes pa je njihova zastava (v istem barvnem zaporedju) naši veksikološko nadrejena. In to zato, ker se naši politiki leta 1991 niso mogli domeniti, kako naj zastava (in grb) izgledata.
Blažena duhovniška utrujenost Velika noč 2015. Liturgični, dogmatični, občestveni in folklorni vrhunec krščanskega leta. Pa tudi moj – duhovniški – vrhunec leta. V nekaj dneh sem bil zelo intenzivno vse to, kar sem čez leto … Beri dalje
Kaj torej sploh ostane Miru Cerarju? Tisto, kar bi moral narediti že po volitvah. Namesto »male« koalicije narodnega zastoja bi si moral prizadevati za oblikovanje velike koalicije narodnega sporazuma. Takšno koalicijo bi bilo potrebno, kot danes vidimo, sicer oblikovati že leta 2008, nedvomno pa po volitvah leta 2011. In če Cerar za tak korak ni zmogel poguma po julijskih volitvah, bi ga moral zbrati vsaj zdaj.
So primeri, ko sta strah, oz. derivati strahu, ter vest v precejšnjem nasprotju. To se velikokrat dogaja pri t.i. državljanskem pogumu. Tukaj tehtanje med strahom »ali bom z izpostavljanjem škodil družini, ogrozil svoje koristi ali užitke«, ter tistim, kar mislimo, da je prav, največkrat pripelje do tega, da damo prednost strahu. Čeprav si ne priznamo radi, da smo to naredili pod vplivom strahu.
Lepo je praznovati veliko noč. Tega praznika se ponavadi spominjamo po vstajenjski procesiji, ko se verniki pred mašo podajo na pot z banderami, godba veselo igra velikonočne koračnice, duhovnik pa z Najsvetejšim v rokah pričuje, … Beri dalje
V zvezi s 57. številko se je spletla še neka »teroristična« zgodba. Namreč, nekdanji partizanski diverzant iz Maribora Ladislav Grad, z vzdevkom Kijev, rusofil, zato vseskozi pod lupo Udbe, je v krogu svojih borčevskih prijateljev predlagal – konec februarja ali v začetku marca 1987 – nič manj in nič več kot bombni napad ter zrušitev zgradbe v Ljubljani, kjer domuje Nova revija.
Na občnem zboru 21. marca 2015 smo zbrani člani društva Nova slovenska zaveza obravnavali stanje pravne države in napredek slovenskega naroda v postopku končanja državljanske vojne in doseganju sprave. V letu, ki zaznamuje 70 let … Beri dalje
Britanci mnogih zločinov ne priznajo, tistega nad Slovenci pa celo zanikajo. Ko so se Britanci leta 1945 poslavljali od vodilnega mesta v svetovni politiki, so poskrbeli še za enega zadnjih velikih zločinov, ko so predali Stalinu in njegovim zaveznikom (ob delni asistenci Američanov in Francozov) okoli dva milijona beguncev, ki so želeli ubežati komunizmu. Med temi milijoni je bilo tudi več kot 12.000 slovenskih beguncev.
Pogovor z dekanom in kulturnikom Jankom Krištofom Janko Krištof je koroški duhovnik, župnik na dveh farah – v Bilčovsu in Št. Ilju, dekan, kulturnik in predsednik Krščanske kulturne zveze. Srečala sva se v Stični, kjer … Beri dalje
Ni mi jasno, kdaj je »gejevski aktivist« postal »borec za človekove pravice«. Kajti ni še znano, da bi bile pravice, za katere se borijo gejevski aktivisti, postale »človekove pravice« v smislu splošne in vesoljne deklaracije ZN iz leta 1948. Prepričan sem, da imajo ta trenutek istospolni vse pravice, ki izhajajo iz splošne deklaracije.
Komunistična partija (in njeni nasledniki) je izkoristila t.i. narodno-osvobodilni boj, da se je lahko strahopetna skrila in še danes manipulira s pojmi. Le kako je vendar mogoče, da iz dneva v dan odkrivamo nova grobišča dejanskih in namišljenih »narodnih izdajalcev« ter spoznavamo vso tragično razsežnost »zločina brez zločincev«? Tudi na Primorskem.
Velikonočni prazniki so minili, obredi in sveta opravila so bili tako rekoč enaki lanskim. Zatorej, kaj človeka sploh še žene v praznično cerkev, ki je polna ustaljenosti? Je to ustaljenost človeka samega, ki ga krojijo … Beri dalje
Milan Matos se je zgodaj začel ukvarjati z gospodarstvom, podjetništvom in se je z delovnimi rezultati prebijal v vrh Mladinske knjige. Najprej kot uspešen vodja prodaje, nato učinkovit manager. Po upokojitvi leta 2009 se je priključil NSI, kjer je predsednik Gospodarskega kluba.
Je sploh umestno vprašanje, zakaj je privatizacija nujna? Preprosto, kotarje in isajloviće boste v Sloveniji našli na vsakem koraku. Privatizacija pa je najbrž najprimernejši način, da se jih slovensko gospodarstvo enkrat za vselej znebi. Danes njim navkljub Slovenija raste. Čeprav slovensko gospodarstvo temelji na izvozu, ga notranje anomalije razkrajajo.
Težko je opredeliti, kaj in kje je največja stiska sodobnega sveta in trenutka, dogodki kar vpijejo z različnih koncev. Ne moremo mimo Bližnjega Vzhoda in tamkajšnje kalvarije za množice, še posebej krščanske, ki se dogaja ob porajanju tako imenovane Islamske države. O tej bolečini smo se pogovarjali z dolgoletnim misijonskim delavcem in mislecem znotraj islamskega sveta, patrom Martinom Kmetcem, minoritom.
Kje je Križani? V tej noči je vse tako nenavadno. Vse je pripravljeno, da se začnemo spraševati o tem. Vse je pripravljeno, da bi nas vznemirilo. Odvaljen kamen. Prazen grob. Mladenič v belem. Skrivnostne, čudne, … Beri dalje
Ljudje si ustvarjamo prihranke za določene finančne cilje v prihodnosti. Nekateri varčujejo za točno določene cilje (obnova stanovanja, nakup avtomobila, šolanje otrok, pokojnina), drugi pa si želijo preprosto ustvariti neko rezervo, ki jo bodo po … Beri dalje
Ponovna uveljavitev demokracije se pri nas seveda ni izkazala za čarobno paličico, kot so morda nekateri zmotno pričakovali. Zaradi nepoznavanja demokracije, prekinjene izkušnje predvojne demokratične kulture in tudi zlorabljanja demokracije se je o njej in o politiki na splošno začelo govoriti omalovažujoče, podobno o parlamentu in poslancih.