Kje je Križani?

prazen grob velika nocKje je Križani?

V tej noči je vse tako nenavadno. Vse je pripravljeno, da se začnemo spraševati o tem. Vse je pripravljeno, da bi nas vznemirilo. Odvaljen kamen. Prazen grob. Mladenič v belem. Skrivnostne, čudne, nelogične besede: »Iščete križanega, mrtvega Jezusa. Ni ga tukaj.«

Velika noč je vznemirjenje našega življenja. Vedno pride nekaj, kar nas v naši zaverovanosti v lasten prav, v naši gotovosti in načrtih zmoti. To je velika noč, to je vstajenje našega življenja: Kristus, ki izginja. Kdaj celo na zelo krut in grob način. Kajti velika noč je tu, da nas pretrese, da nas ustavi, da prekine našo pot, ki je pot v grob, v smrt, in nam poreče: »Obrni se. Ni ga tukaj. Pojdi drugam.«

Da je Kristus živ, ni logično. A Kristus živi prav dokler ni logičen. Dokler nas vznemirja, dokler nam postavlja vprašanja. Če Kristus ne izgine, je mrtvi Kristus. Živi Kristus se pusti iskati. Zakaj? Ker hoče, da ga iščemo. Da bi, kakor On, »tudi mi stopili na pot novega življenja.« (Rim 6,4) Iskanje nas namreč spreminja. Spreminjanje pa je znamenje rasti, življenja.

Kje je torej Križani?

Edini namig, ki ga pusti Kristus v grobu, je mladenič, oblečen v belo. Oseba. Oseba, ki pravi: »Ni ga tukaj. Pojdite in povejte njegovim učencem in Petru.« Ne ostanite zaprti v svoje zamere, strah, sovraštvo. Pojdite ven, govorite z ljudmi. Poiščite ga. Tam je Križani, pri ljudeh. Oni so prostor naše velike noči.

Obrnimo se. Grob je prazen, ni ga tukaj. Gospod je vstal! Pojdimo za njim iz svojih grobov.

Marko Rijavec je duhovni asistent v Dijaškem domu Škofijske gimnazije Vipava in piše blog Besede za srce.