Pokopavanje ljudi nas ne odvrača od zgodovine. Tudi ob grobu brezimnega trpina pomislimo: nikoli mu ni bil nihče enak, nikoli več ne bo nikogar prav takega. Spoštljiva misel tu odkriva dragocenost slehernega življenja. Zato družba, ki pokopava umrle, živi v stiku z resničnostjo, in kultura, ki je soočena s smrtjo, človeku omogoča pristno, celovito življenje.
Dovolite mi, da današnjo homilijo začnem z vprašanjem, na katerega vam bom ponudil tri možne odgovore. Vprašanje pa je: o čem je govoril evangelij prejšnje nedelje? o poklicu učencev o blagrih o kruhu Beseda je … Beri dalje
Kristjani in posledično sodelavci Karitas smo v nenehnem družbenem preverjanju naših besed, predvsem pa dejanj. Ni vsaka kritika kristjanofobija, nemalokrat se je potrebno vprašati, ali smo resnične priče krščanske ljubezni ali s svojim obnašanjem in dejanji izražamo identiteto Cerkve.
Od 28. do 30. avgusta na Opčinah “Draga ni izčrpala svojega poslanstva, namena in naloge”, je dejal Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ko je v četrtek, 23. julija, predstavil jubilejno, petdeseto izvedbo Študijskih dni … Beri dalje
Zdaj pride, pride vsako leto Rus pod Vršič. Ta ni daleč od Ziljske doline. Če je Matija Majar govoril o daljici Zilja – Kamčatka, danes lahko Rusi govorijo o daljici Kamčatka – Vršič. Povsod na tej daljici, razen morda na Poljskem, bodo naleteli na nasmihajoče obraze in šibka kolena. Večino te daljice namreč zapolnjujejo slovanska plemena, katerih veliki brat se ve, kdo je.
Z doktrino, da mora država poskrbeti samo za nekatera področja človekovega obstoja, in da v to področje gotovo ne sodi vzgoja, je v predšolskem in šolskem prostoru nastala praznina, ki jo marsikdo občuti kot pomanjkanje. In v to vrzel se je spretno vrinila ideja o drugačni šoli, o šoli, ki naj bi temeljila na spoštovanju otrokove individualnosti.
Rešitev o kateri sta se pogovarjala zdaj že odstopljena Sekolec in Drenikova, sicer za Slovenijo ni najboljša. Ni taka kot je bilo stanje na terenu 25. junija 1991, zato se je težko strinjati s tezo, da se tehtnica bolj nagiba na slovensko kot hrvaško stran. Kljub temu je Hrvate očitno zmotila bolj, naši diplomati pa pregovorno nekaterih stvari ne znajo držati za zobmi.
Po mnenju Ivana Štuheca, predsednik države Borut Pahor kaže osebno prizadetost in zavzetost pri vprašanju sprave. Seveda pa nas ta raven pri predsedniku Slovenije ne more povsem zadovoljiti. Odprto in nerešeno ostaja namreč vprašanje mesta pravne države in njenih vrednot pri presoji preteklosti in sedanjosti.
Kaj hrani plemensko miselnost, ki zagotavlja ugoden položaj, morda dobro plačo ali službo v času, ko ta ni samoumevna? Lojalnost. Ko se v družbenih podsistemih spodbuja lojalnost, ko je pripadnost nagrajena, ko ni važno, ‘če je pismen, važno da je naš’, se plemenska miselnost hrani sama iz sebe.
Neredko slišim kakšnega od razočaranih Slovencev, da je pri nas vse tako slabo, da na slabše več ne moremo priti, pa naj si bo področje vrednotenja politika ali gospodarstvo. Dogajanje v Grčiji v zadnjih pol leta je opozorilo, da gre stanje v državi vedno lahko še na slabše. Še več, pot v večjo revščino si lahko večina volivcev celo demokratično izbere.
V naši zavesti se vse bolj utrjuje zavedanje, kako posebej težke čase so v preteklosti, posebej zadnjih 150 letih preživljali naši rojaki iz Benečije. Skromna zemlja, ki je rezala le zelo majhen kos kruha, jih je številne pognala po svetu, iskati boljši jutri. Tako danes po svetu živi kar desetkrat več Benečanov kot v rodni Benečiji. Koliko življenjskih zgodb, spominov in prostovoljnih ur za slovenstvo, ki tiho tonejo v pozabo.
Človekove roke so revne. Kolikokrat sem lahko do potankosti izbrusil pridigo, a če ni bilo odprtih src, so šle besede v prazno kot poletni šepet vetra. Kolikokrat sem se trudil in delal trdo celo noč, … Beri dalje
Govora je o teoriji spola, po kateri se spol ne določi ob spočetju oziroma po naravni poti, temveč na podlagi vzgoje in vplivov okolja. To teorijo v zadnjih časih, tudi na podlagi evropske zakonodaje, skušajo vključiti v kurikularne šolske programe. Namera je v Italiji razburila veliko število družin, ki so se začele organizirati in kljubovati temu načrtu.
Odgovorni, racionalni ljudje za svobodno družbo Inštitut Karantanija in Nova revija sta leta 2012 izdali prevod knjige, ki je dejansko zbornik iz Hillsdale College, kjer že desetletja potekajo letna srečanja zagovornikov svobode v čast enemu najodličnejših ekonomistov … Beri dalje
Kitajcem sta se zgodila črni ponedeljek iz leta 1929, japonski zlom iz leta 1989 in nedavni zlom balkanskih borz. Vse skupaj bi naj v tem obdobju na kitajskih borzah izpuhtelo za približno 3.000 milijard dolarjev vrednosti. Zgodil se je deja vu velikih borznih zlomov dvajsetega stoletja, ki so bili podprti s poceni kreditno ekspanzijo bank velikemu številu majhnih vlagateljev.
Želji, da bi bil zvest načelom in zadanim ciljem, da bi v polnosti izpolnjeval Božjo voljo, sta v meni vedno bolj prisotni, hkrati pa me realnost vedno bolj pritiska k tlom, kjer se moram soočiti s spoznanjem, da me bodo notranji boji spremljali, dokler bom živ.
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v torek, 22. julija 2015 ponovno razsodilo, da zakonska zveza v državah članicah Sveta Evrope ostaja življenjska skupnost enega moškega in ene ženske. Opozorilo je, da pravica do sklenitve zakonske zveze državam članicam ne nalaga dolžnosti, da tudi istospolnim parom zagotovijo možnost sklenitve zakonske zveze.
Skopje je bilo še pred nekaj leti dolgočasno postsocialistično mesto pomešano z arhitekturnimi ostalinami iz obdobja Otomanskega imperija, v zadnjih letih pa se je v njem že veliko spremenilo, saj mestno jedro preživlja pravo arhitekturno revolucijo. Nekdaj zanemarjene fasade iz časa Titovega kraljevanja žarijo v svežih barvah in vzorcih kot novo slikarsko platno.
Blogam od leta 2007. Zadnje leto nekaj bolj resno pišem za Časnik in Siol. Za Časnik moram nekaj napisati natanko vsake štiri tedne. S poudarkom na natanko in moram. Tako smo se dogovorili. Odkar to … Beri dalje
Kaj je torej s slovensko levico? Ko gledam poslance Združene levice – ene v T-majicah in razkuštranih glav, druge brez kravate, a v resnih oblekah in s strogim, nekateri celi asketskim izrazom na obrazu – si ne morem kaj, da si ne bi mislil, da so tako izgledali verjetno tudi slovenski komunisti pred 2. svetovno vojno.