Zakonski in družinski terapevt Damijan Ganc ob izidu knjige Izzivi očetovstva po ločitvi pravi: “Čeprav ločitev sama po sebi ni nekaj dobrega, pa lahko v določenih primerih govorimo o dobri ločitvi. Do nje pride takrat, ko starša uspeta razmejiti med partnerstvom in starševstvom. Čeprav jima kot partnerjema ni uspelo, jima še vedno lahko uspe kot staršema.”
Ko so ga položili v grob, in ko je kot zadnja zazvenela pokojnikov melodija, pred desetletji namenjena ženi, so mi verjetno kot mnogim Slovencem (in Evropejcem), neustavljivo tekle solze po licih iz pekočih oči. In prav zaradi tega televizičnega dogodka smo se zavedli, kdo je bil Slavko Avsenik, kakšna veličina, kakšen Božji dar! Je!
Slavko Avsenik je čudovit primer slovenske ustvarjalnosti in učinkovitosti ter odličen zgled za naše javno in zasebno življenje. Čeprav je doživljal številna nasprotovanja in omalovaževanja, je vztrajal in uspel doma in v svetu. Trmasto se … Beri dalje
Ugledaš bedo zahodnih sartrov in vzhodnih vidmarjev. Zlasti tistih zahodnih, ki so vedeli, in bili tiho – pozor! – v pogojih popolne svobode govora. Da, marksizmu je uspelo vzpostaviti koordinatni sistem, po katerem se je presojalo, kaj je napredno in kaj ne – vendar mnogi v ta sistem niso hoteli vstopiti. Zaradi hrbtenice, ga. Svetlana Makarović, zaradi hrbtenice!
Kaj za Slovenijo pomeni morebitni Grexit? Neskončna odisejada grškega premiera Aleksisa Ciprasa in njegove Grčije lahko za sabo pusti trajne posledice pri vseh državah EU. To je že zdavnaj jasno. V času nastajanja zapisa pogajanja … Beri dalje
Lahko bi rekli, da je izid grškega referenduma tako rekoč najslabši od vseh možnih. V prvi vrsti je obdržal nad vodo dvojec Cipras-Varufakis in njuno ekipo, hkrati pa še zdaleč ni plebiscitaren, kot so si v Sirizi morda predstavljali in želeli. Vsekakor je bolj venezuelski kot sovjetski, ko bi predlog ljubljenega vodje moral dobiti 98 odstotkov. Vsaj.
Morda se nam zdi, da veliko in dobro delamo. Se strinjam, da smo veliko naredili. Žal rezultati, kažejo, da to ni zadosti. Potrebna je naslednja faza. Prevzeti moramo več odgovornosti, prevzeti tudi nekaj tveganja, poskusiti nekatere stvari drugače. Brez sprememb ne bo sprememb. Bodimo sprememba! Bodimo prihodnost!
Ob slovesnem prazniku sv. bratov Cirila in Metoda se bomo zaustavili zlasti ob besedilu 1. berila, nekaj pa tudi posredno ob znanem evangeljskem odlomku apostola Janeza o »Dobrem pastirju«. Na začetku berila pravi Gospod Bog, … Beri dalje
Kakšen je bil ta človek v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, o katerem se govori, da so ob vsakem njegovem obisku taborišč na Solovetskih otokih, daleč na arktičnem severu, močno pospešili eksekucije duhovnikov, ki so bili tam zaprti že od samega začetka revolucije? Od kolegov, bojevnikov proti Cerkvi, je vendarle izstopal, Cerkev je poznal od znotraj.
Smrt Slavka Avsenika, našega in evropskega glasbenega velikana, je priložnost, da se vprašamo, kakšen je kulturni vpliv Slovencev v Evropi? Odgovor lahko dobimo s pomočjo naših glasbenikov Avsenikov, slovenske daleč najbolj uspešne glasbene skupine, ki … Beri dalje
Zato, ker ga postavljavci ne postavljajo z iskrenim namenom! Ker s spomenikom poskušajo še enkrat prikriti bolečino in solze, ki še niso bile do konca izjokane. Po Sloveniji je raztresenih petnajst tisoč nevidnih spomenikov žrtvam vojn! Petnajst tisoč ljudi, večina naših prednikov, leži pobitih, umorjenih pod našimi nogami. In del naših politikov trdi (še vedno!), da zgodovina ni pomembna in da moramo gledati naprej.
Zdravnica zavrne pacienta in ga pošlje po novo napotnico. Z vztrajanjem sorodnika ga na drugem oddelku sprejmejo in še isti večer operirajo. Bil je skrajni čas. Pri tem istem pacientu se nek drug zdravnik zelo zavzame in naredi največ kar lahko. Ko je vse končano, mu želi sorodnica bolnika v zahvalo podariti steklenico vilijamovke. Prijazno zavrne in pove, da je to kar je naredil, njegovo delo.
Vsakdo bi poskusil delati, če bi imel svobodo do tega in ga ne bi država pri tem ovirala. Pritrdil je temu, da ni važno, kdo si, ko začneš v življenju, glavno je, da imaš vse možnosti, da napreduješ v življenju. Žalostno pa je skomignil, da na žalost v Sloveniji glede malega človeka danes ni nič kaj bolje kot v stari Jugi: vse se mu omejuje in vse regulira.
Ob poplavi raznovrstnih vzhodnjaških meditacij na Zahodu se pojavlja vprašanje njihove združljivosti s krščanskim naukom, saj marsikateri kristjan dandanes prakticira katero izmed njih. Zdi se, da v Cerkvi ni enotnega mnenja glede tega, kaj je … Beri dalje
Današnjo državno mejo smo prečkali na Ljubelju, prav tam, koder se je pred 70 leti vila dolga kolona beguncev, ki so bežali pred barbarskim komunizmom. 1200 let pred tem so naši karantanski predniki iskali zaščito pred avarsko nevarnostjo z vzhoda pri Bavarcih. Bavarci so v povezavi s Franki naše prednike zavarovali, Britanci pa so jih 1200 let kasneje izdali.
Našo družbo pogosto označujejo kot hiperseksualno. Spolna osvoboditev 20. stoletja je že zdavnaj prodrla v vse pore družbe. Kljub vsem pozitivnim učinkom, ki smo jih omenili že zgoraj, pa moramo poimenovati tudi vse sence oziroma … Beri dalje
Kar šest od devetih sodnikov Vrhovnega sodišča ZDA je deklariranih katoličanov. Dva izmed njih sta bila jeziček na tehtnici, ki je odločitev sodišča pretehtal na stran, ki ni skladen z naukom in moralo Katoliške Cerkve. Katoličani smo očitno zelo iznajdljivi in vplivni pri razgradnji vsakovrstne tradicije. Nekaj podobnega se je pred kratkim zgodilo na referendumu na Irskem.
Letos je v gozdovih polno borovnic. Končno dobra letina. Borovničevje “dol visi” zaradi teže drobnih temno-modrih sadežev. Pa sem se zadnjič tudi sam odpravil v gozdove ter nabral kar nekaj litrov in nekateri so me prepoznali kot pohlepnega prekrškarja. Kako, kje nabirati ter predvsem koliko nabrati, da si v skladu s slovensko zakonodajo?
Zagnanost naših upravnih teles, ko preganjajo kazniva dejanja za nekaj evrov, je najbrž še kar primerna, popusti, ko gre za tisoče in usahne, ko so na vrsti milijoni. Ravno nasprotno kot zahtevajo koristi države. Vsekakor bi bilo treba preplačilo iz našega primera vrniti, vendar je presenetljivo, da država ve zanj, ne stori pa ničesar učinkovitega, da si ga povrne!
Bojim se, da je publika kar malo prehitro, brez pomisleka zaploskala napovedi lokalnega kulturnika, da se bodo strasti pomirile, ter da bo (očitno po zaslugi kamniškega župana) knjižnica v Kamniku nosila vsaj ime »Knjižnica PESNIKA Franceta Balantiča«. Torej namesto »Knjižnica Franceta Balantiča« – rajši (manj sporno!) – »Knjižnica pesnika Franceta Balantiča«?