Povabljeni v ponedeljek, 30. 3. 2020, zvečer ob 21, uri v vseslovensko molitveno navezo z obnovitvijo posvetitve, ki jo je Marija v Fatimi leta 1917 tako priporočala in bi po njenem zagotovilu lahko preprečila katastrofo druge svetovne vojne. Zaupajmo, da če tokrat ne bomo zamudili, lahko Marija uresniči svojo obljubo tudi v krizi pandemije novega koronavirusa.
Slovensko narodno svetišče sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani so začeli graditi leta 1912, med prvo svetovno vojno je še nedokončano stavbo uporabljala vojska, nato mesto Ljubljana, leta 1922 je bila cerkev blagoslovljena, dejavnost v … Beri dalje
Če spremljamo katoliške časopise, revije, spletne strani, posebej pa, če se udeležujemo verskih obredov, si zaželimo, da bi znotraj Katoliške cerkve prišlo do sprememb. Da smo kot institucija, kot občestvo zaspali na lovorikah preteklega časa. … Beri dalje
»Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori GOSPOD: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje« (Jer 29,11). Te besede, ki so vodilne v bogoslužju Svetovnega molitvenega dne za letos, … Beri dalje
Bodimo tudi mi podobni služabnikom na gostiji, ki poslušajo Marijine in Jezusove besede in prinesejo, kar imajo. In Jezus naredi iz vode vino. Tudi mi po Njem postanimo Božji.
Ni treba, da se oziramo kvišku in upamo, da nam bo Bog namenil pozornost, saj nas preproste jaslice nagovarjajo, naj usmerimo pogled k sebi, na svoj dom, med ljudi, ki nas obdajajo, na Cerkev, ki ji pripadamo. Tam nas čaka mir, ki ga spremljata veselje angelov in slava nebes.
Na eni od spletnih strani sem zasledil prisrčno voščilo, v katerem je rečeno: “Frančiškov pontifikat je zaznamovan s promocijo dialoga, bratstva in družbenega prijateljstva, z iskanjem pozornosti in mesta manjšin. Kaže nam zgled, kako prepoznati … Beri dalje
Božični prazniki so edinstveni in za vse človeštvo. Želim vam blagoslovljene. Želim vam veselja, miru v srcu, blagosti v besedah, samoobvladanja, zvestobe danim besedam, tolažbe v trpljenju, upanja v obupu. To nam prinaša Bog z nami, ki je zvest. Odprimo Mu svoja srca, da nas nagovori.
Na praznik vseh svetih in vernih duš našim rajnim naklonimo milost (popolnega, delnega) odpustka (časnih kazni). V veri v usmiljenega Boga Očeta in iz ljubezni do njih moramo storiti naslednje: iti k sv. spovedi, ne biti navezan na noben greh, zmoliti po namenu sv. očeta (veroizpoved, očenaš, zdravo Marijo in slava Očetu), obiskati pokopališče in moliti za rajne ter prejeti sv. obhajilo.
Prvi pogoj dobrega – ne nujno srečnega – življenja, je sprejeti življenje, kakršno je, kot poslanstvo. Biti služabnik življenja, ne gospodar.
A prav v času epidemije – pa tudi ob mnogih drugih priložnostih – se oblikujejo skupine ljudi, ki molijo in prosijo, da bi Bog ozdravil njihovega bolnega prijatelja. Uslišanja so evidentna. A moramo dodati, da le za tiste, ki imajo vero. Tudi dvomljivci, ki ne verujejo, lahko vidijo ozdravitev, a jo raje pripisujejo nedoločenim naravni dejavnikom.
Ni sodobnega krščanstva, ki bi lahko bilo hoja za Kristusom brez bolečine in trpljenja … Kdor to misli in pričakuje krščanstvo brez križa, ne pozna Kristusa ne Cerkve ne življenja svetnikov. Tako na koncu kličem z apostolom Petrom: »Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti sveti od Boga.« (Jn 6,69)
V nebesa spadajo samo tisti ljudje, ki so jih pripravljeni napraviti drug drugemu, tisti, ki vedo, da se nebesa začenjajo že na zemlji – in da je vanje vzet tisti, ki je pripravljen drugega vzeti k sebi.
»Beatli so bili fantazija. Njihova glasba je bila resnična, oni pa ne. Bili so projekcija, ki sploh ni obstajala. Presunljivo je, ko umre nekaj, kar sploh ni obstajalo.«
Na praznik Karmelske Matere Božje je papež Frančišek izdal apostolsko pismo Traditionis Custodes o rabi rimskega bogoslužja izpred prenove leta l970. Pričakovano so bili odzivi nanj zelo različni. S svojimi mislimi ne želim stopati v nikakršno polemiko, saj vsakomur priznavam pravico do lastnega presojanja, ampak želim izraziti svoj pogled katoliškega škofa na to pismo.
Velika življenjska modrost je vedeti, slišati, razumeti, kdaj je nečesa dovolj, saj je najboljši pisatelj tisti, ki ve, kdaj napraviti piko. V določenem trenutku torej potrebujemo počitek, saj je edino popolno delo, ki ga je človek v resnici sposoben, delo, ki vsebuje tudi počitek, čas brezdelja, čas praznine in čakanja. To je namreč prostor, ki ga človek nameni Bogu.
Voditelji naroda se Bogu odkupujejo tako, da pred njim olepšujejo svoja dejanja. Ponašajo se s pozunanjeno pobožnostjo in daritvami, pri tem pa si domišljajo, da so zaradi tega Bogu všeč. V resnici pa grešijo proti ljudem in proti Bogu.
Prvo Marijino prikazovanje se je zgodilo točno deset let pred dnem, ko je slovenski parlament tik pred iztekom šestmesečnega roka po plebiscitu udejanjil voljo ljudstva, republiški organi pa so v naglici »Gospodovega mimohoda« prevzeli efektivno oblast, še preden bi jim to lahko preprečilo kakšno neprijetno presenečenje.
Z upanjem nas lahko navdaja sporočilo posrečene grafične podobe slovenskega predsedovanja Evropski zvezi. Sedem zlatih zvezd nad silhueto Triglava po razlagi vlade predstavlja sedmo kitico Prešernove Zdravljice, torej himno naše države, ki vabi k življenju, mirnemu sobivanju vseh narodov in svobodi vsakega človeka.
Prostora za razvajanje, kjer se pustim imeti rad. Kjer si pustim biti obdarovan s tistim, kar neskončno presega vse moje moči in sposobnosti. Kjer je lepo biti samo človek v Božjem naročju. Kjer »On skrbi za vas.« (1 Pt 5,7)