Premiki na afriškem jugu (za rubriko Še pomnite, tovariši?)

Ker je bila Jugoslavija prvoborka neuvrščenosti, se je čutila še posebej povezana z zaradi apartheida zatiranim večinskim temnopoltim prebivalstvom Južnoafriške republike. Že otroci smo poznali imena Nelsona in Winnie Mandela in njunega zlobnega nasprotnika Pietra Willema Bothe. Celo pri matematiki smo reševali naloge z odstotki temnopoltega prebivalstva.

»Na Balkanu ništa novo«, ali pač?

Že davno so minili časi, ko je imelo politično dogajanje v Beogradu znaten vpliv na Slovenijo. Tudi sinočnji razplet izrednih parlamentarnih volitev je za Slovenijo bolj kot ne politična zanimivost iz starejšim generacijam znanih krajev. Če ne politično, pa je Srbija gospodarsko za Slovenijo še vedno zelo pomembna.

Ob nekem metanju v puščico

Kar bodo katoliški vernice in verniki danes zmetali v puščico, naj bi bilo namenjeno za pomoč žrtvam vojaških spopadov na evropskem vzhodu, v Ukrajini. Pobudo za to je kot eno izmed svojih številnih presenečenj iz rokava podal papež Frančišek. Njegova ponujena roka prebivalcem ohromljene vzhodnoevropske velikanke ne bi mogla priti v bolj pravem času.

Boj za srednji razred

Pred dnevi je v kolumni na Časniku Peter Sušnik predstavil zagate socialne države in se zavzel za racionalizacijo servisa socialne države pri nas. Eden od komentatorjev pod člankom, je glavni usmeritvi Sušnikovega članka nasprotoval z … Beri dalje

Nadležni favorit in druge nevšečnosti

Primarne volitve v ZDA se z evropske perspektive pogosto zdijo še najbolj podobne razvlečeni pregrešno dragi maškaradi, vendar sodijo k bistvenim komponentam politične kulture čez lužo. Ne sicer od zmeraj, kajti šele v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so na njih oddani glasovi dokončno zamenjali odločilno besedo strankarskih mogotcev pri demokratih in republikancih.

Udomačevanje pozabljene besede

Ne pomnim, da bi običajne ljudi v srednjih letih med čakanjem na burek ali pivo kdaj prej slišal uporabljati besedne zveze, kakršni sta »kopensko posredovanje« ali »zahodna civilizacija«. Skupaj z njima in še kakšno se je na velika vrata v javni prostor v najširšem smislu vrnila beseda »vojna«.

Kdo je zmagal na Hrvaškem?

Pojav stranke Most neodvisnih list nekoliko spominja na pojav Državljanske liste Gregorja Viranta na volitvah leta 2011. V DLGV so pomembno vlogo igrali sošolci pravniki, v Mostu bodo imeli glavno besedo kolegi zdravniki. Prgomet se je razšel s Kramarkom podobno kot Virant z Janšo. Most zahteva liberalne gospodarske reforme, je pa manj liberalen, kot je bilo moštvo okrog Janeza Šušteršiča.

‘V pričakovanju barbarov’

Bi se soočali s »pričakovanjem barbarov«, če ne bi ljudje iz našega sveta v golem pohlepu po surovinah in delovni sili tako nespametno in stihijsko očrtavali meja, da ljudstva znotraj njih ne zmorejo živeti v sožitju? Bi bilo drugače, če ne bi kar naprej stavili na sumljive tipe v teh deželah, samo da ohranjajo svoj vpliv?

Zunaj je znotraj

Ponovil bom ne ravno tako redko izrečeno modrost, da zunanjepolitične zgodbe pogosto več povedo o notranjepolitičnih razmerjih kot o velikem svetovnem odru, kar ne velja samo za velikanske Združene države Amerike ali Rusijo, ampak tudi za bistveno manjše države. Slovenija pač ni izjema.

Vedno gre lahko še slabše

Neredko slišim kakšnega od razočaranih Slovencev, da je pri nas vse tako slabo, da na slabše več ne moremo priti, pa naj si bo področje vrednotenja politika ali gospodarstvo. Dogajanje v Grčiji v zadnjih pol leta je opozorilo, da gre stanje v državi vedno lahko še na slabše. Še več, pot v večjo revščino si lahko večina volivcev celo demokratično izbere.

Etapna zmaga, ki je v bistvu pat

Lahko bi rekli, da je izid grškega referenduma tako rekoč najslabši od vseh možnih. V prvi vrsti je obdržal nad vodo dvojec Cipras-Varufakis in njuno ekipo, hkrati pa še zdaleč ni plebiscitaren, kot so si v Sirizi morda predstavljali in želeli. Vsekakor je bolj venezuelski kot sovjetski, ko bi predlog ljubljenega vodje moral dobiti 98 odstotkov. Vsaj.

Za domovino s katetrom naprej

Vnovičen razmah industrijskega gojenja vrhunskega športa po zgledu nekdanjih vzhodnoevropskih športnih mek, kjer so v industrijski maniri vseh dovoljenih sredstev postavili nekatere nezrušljive rekorde, je ena najnegativnejših plati prevlade ‘blatterjev’ na svetovni športni sceni. Kje je tu Slovenija? Usoda marsikatere naše športne organizacije nam da misliti, da je preprosto (športni) svet v malem.

Umor Borisa Nemcova

Predsednik Rusije Vladimir Putin je označil umor Borisa Nemcova kot provokacijo in zagotovil, da bo osebno nadzoroval preiskavo. Ker so takšne in podobne nasilne provokacije tlakovale in utrdile politično kariero najvplivnejšega Rusa v enaindvajsetem stoletju, se ne morem znebiti občutka, da se Rusija vse bolj pospešeno oddaljuje od evropske normalnosti.

Predbožično sporočilo iz Kenije

Iz dežele, kjer ljudje živijo v strahu pred vsakodnevnim nasiljem, vam pošiljam sporočilo miru, ki ga prinaša težko pričakovano Božje dete Jezus. Naj bo mir v vaših in naših srcih, v družinah, skupinah – in ta mir naj zaznamuje leto 2015 in vse, s katerimi se boste srečevali, vse, kar boste počeli, ustvarjali, odkrivali in živeli.

Ga bo treba podreti znova?

Slabe volje sem, ker bosta »mojo« revolucijo naša družba in država v najboljšem primeru obeležili kot dogodek iz daljnih krajev. Kak predsednik parlamenta bo resda izrekel nekaj suhih, neobveznih fraz, a bo to storil tako, da bo jasno, da se nas Slovencev dogajanje v Berlinu pred dvema desetletjema in pol pravzaprav ne tiče.

Njegov dežnik je lahko balon

Nikoli ne bo mogel postati šef sovjetskega KGB-ja ali sovjetske partije ali vsaj maršal Sovjetske zveze, ker se ničesar od tega ne da več zares obnoviti. Četudi bi mu anemični zahodnjaki po Ukrajini prepustili še Moldavijo, Estonijo in Latvijo, bi še vedno manjkala vsaj Litva, najbrž pa tudi Azerbajdžan, Gruzija in nemara celo Uzbekistan, da obnovi svoj sovjetski imperij.

Sovjeti korakajo naprej

Po svoje so ti Sovjeti hecni. Veliko možnosti je, da bi res prepričljivo dobili krimski referendum po naravni poti. Ampak železnobetonski sovjetski um kagebejevskega oficirčka ne more sprejeti dveh stvari. Prvič noče ničesar prepustiti naključju. Zato organizira volitve ali referendum v dveh tednih in na glasovalnem lističu ne pusti izbire.

Frančiškova Cerkev

Tako, kot je bil Frančišek pred skoraj pol leta na konklavih nekoliko presenetljivo hitro izvoljen za novega papeža, se zdi, da je enaka bliskovita dinamika prevzela vso vesoljno Cerkev. Če smo se v času izvolitve … Beri dalje

Papež in predsednica

Res je zanimivo naključje, da je papeža Frančiška prvo apostolsko potovanje popeljalo prav na svetovni dan mladih, in to v “njegovo” Latinsko Ameriko. Toliko bolj, ker bi moral dogodek brez svetovnega prvenstva v nogometu biti šele leta 2014, letos pa smo na njem pravzaprav pričakovali še Benedikta XVI.
Temu primerno je seveda navdušenje v Braziliji, ki jo sicer že zaradi razsodbe enega pontifeksovih davnih prednikov (za katerega bi se danes marsikdo raje naredil, kot da ga ni bilo) uradni jezik loči od Bergoglieve Argentine, vendar ni zaradi omenjenega dejstva nič manj latinskoameriška. Svoje posebnosti je pokazala že ob sprejemu novega rimskega škofa.

Utrip Evropske unije

V Bruslju so zadnji dnevi aprila minili predvsem v znamenju ekonomske situacije, tudi slovenske.  Slovenija je po svetu in Evropi prepričevala mednarodno javnost, naj državi zaupa, da bo dolžniško krizo zmogla rešiti sama, brez prošnje za … Beri dalje