Življenje Saše Barlič bi lahko bilo čisto vsakdanje, če se ne bi pojavila sladkorna. Staro devet let je zaznamovala za vedno. Njena družina se je najprej s težavo soočila, da je bolna, ko je bila Saša stara 11 let, je družina doživela še en šok. Sestri sta po hudi bolezni izgubili mamico, oče ženo. Sladkorna pa je počasi uničevala njeno zdravje, predvsem žile, oči in ledvice. Kot mlado dekle je morala na dializo. Kmalu zatem so ji našli novo ledvico. Težav še ni bilo konec. Zaradi slabe prekrvavitve so ji morali odrezati prste na obeh nogah. A se ni dala. Ves čas se je ukvarjala s športom in med ledvičnimi bolniki postala celo svetovna prvakinja. Po nekaj letih je ledvica začela pešati in spet je morala na dializo. Zaradi zastrupitve krvi je padla v komo. Zbudila se je brez nog. Počasi se je morala privaditi novemu življenju in nožnimi protezami, ki pa so bile slabe. Ponovno je morala na operacijo, kjer so ji spet amputirali del ene noge. Sedaj polna volje in energije čaka na nove, boljše proteze. „Z njimi bom spet športnica“, je še dejala ob koncu pogovora.
