Vabljeni, da natisnete, podpišete in najkasneje v sredo odpošljete pobudo za razpis referenduma proti zakonu o drugem tiru. Pobuda omogoča, da zavrnemo vladni zakon o drugem tiru. Podpise je treba zbrati do petka 28.04.2017 ob 16 h. … Beri dalje
V Ratzingerjevem odnosu do pokoncilskega dogajanja se zrcalita ista poštenost in trma, s katerima je izpeljal svoje najosupljivejše dejanje. Februarja 2013 se je odločil, da se ne more več pretvarjati, da lahko kot šestinosemdesetletnik s kopico drugih, osnovnejših težav zares vodi tako veliko skupnost, kot je Cerkev. In je to (spet) povedal in naredil edini logični korak.
Resni in gospodarni kriteriji primerni za končno odločitev o izvedbi projekta, so lahko naslednji: maksimalna gospodarska učinkovitost projekta, ob minimalnih stroških obratovanja, najkrajši rok izgradnje, spoštovanje okoljevarstvenih predpisov in
zagotavljanje povečane kakovosti življenja prebivalcev ob progi.
Po predlogu StrS bi tako dobili moderno dvotirno železnico v dolžini 30,4 km, kjer bi bilo samo 4 km čisto nove proge, medtem ko vladni predlog govori o čisto novem enem samem tiru v dolžini 27,1 km, stari tir pa bi še nekaj časa ostal v takem stanju, kot je sedaj. Finančna ocena predloga StrS je zmernejša in verodostojnejša: celoten projekt je ocenjen na cca. 800 milijonov eur. Za ta denar bi dobili prenovljen trenutni tir, ob njem nov drugi tir, vse skupaj skrajšano s 4 kilometrskim predorom.
Krščanstvo je še vedno najbolj preganjana religija na svetu. Ker je sam Kristus bil križan, si ni težko predstavljati, da tudi začetki krščanstva niso bili lahki. In res niso bili: v prvih treh stoletjih je … Beri dalje
„Porihtajte mojega otroka, v mene in našo družino pa se ne vtikujte“: Otroška „psihopatologija“ kot odraz projekcij odraslih V družbi opažam naraščajoči trend, da se otrokom preveč lahkotno pripisuje psihopatološke diagnoze. Čeprav se strinjam, da … Beri dalje
Merklovo in krščanske demokrate poleg splošne zasičenosti s kanclerkino vladavino po drugi strani še naprej pesti nečedna turška ofenziva, zaradi katere v očeh javnosti zlasti krščanska demokracija izpade kot neodločna in bojazljiva, socialdemokratom pa se kot manjših partnerjev zadeva skoraj ne dotakne.
V pogovoru z direktorico Študijskega centra za narodno spravo, slovensko zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, se bomo dotaknili izvora njene družine iz Vipavske doline ter usode starega očeta zdravnika, ki postal žrtev revolucionarnega nasilja po … Beri dalje
Projekt Drugi tir v končni fazi ne bo 1,0 milijarde, ampak se lahko z gotovostjo napoveduje vrednost med 2,2 do 2,5 milijarde. Tako velika razlika pa lahko nastane samo zaradi namena sistematičnega zavajanja in prikrivanja dejanskih stroškov.
Tako so se po Trumpovi senzaciji v ZDA še druge volitve v Evropi, na katerih so imeli populisti možnost za odmeven uspeh, iztekle z njihovim porazom. K temu ni malo prispeval turški predsednik Erdogan, ki je s svojim izsiljevanjem in norčevanjem iz držav Evropske unije po eni strani prisilil Marka Rutteja k odločilnim korakom, p0 drugi strani pa povzročil stekanje Nizozemcev za njim in za njegovo stranko.
Z vstopom v leto Gospodovo 2017 napadi na papeža Frančiška niso pojenjali, obratno, opaziti je nekakšen next level. Poleg frontalnega in zato vsekakor pogumnega oponiranja nekaterih kardinalov, poleg protipapeškega junačenja in trolanja ultra-tradicionalistov ter apokaliptikov na socialnih omrežjih, smo v Italiji doživeli še prikaz nočnega uličnega aktivizma.
V trgovini imajo ravno ta teden poleg raznovrstnih izdelkov, brez katerih absolutno ne moremo živeti, prav posebno ponudbo – … … otroške gospodinjske pripomočke s prav toliko dolgim ročajem metle za višino otrok, na posebnem … Beri dalje
Za vino teran so potrebne tri stvari: trta refošk, zemlja in zrak, ki pa je božji dar. In od takrat so tudi vipavski vinogradniki spoznali, da je vino teran samo eno in edino, ki raste na trti refošk. Barvo, okus in vse njegove arome ima pa zato, ker raste na kraški zemlji in dozori na kraškem zraku.
Imamo pa še »druge bolezni« – če nedeljnika vprašaš, kaj meni o tem ali onem članku iz Družine, dobiš najpogostnejši odgovor, »kaj pa je pisalo?« Ni prebral. Podobno rad vprašam o tehtnih člankih iz elektronskega Časnika si, ali iz priloge Družine Slovenski čas. Spet podoben odgovor – kvečjemu, »bom prebral«. Kaj bi šele bilo če bi spraševal o prispevkih v Zavezi, v Tretjem dnevu ali kakšni drugi reviji.
Donald Trump je postal ameriški predsednik na valovih splošnega nezaupanja v vsakršen esteblišment. Po Trumpovi zmagi se je sprva zdelo, da bo vlak nedvomno odpeljal še v drugo smer in da bo epska zmaga newyorškega milijarderja nesporna voda na mlin evropskih populistov. Ali se trend obrača?
A skupaj s Frančiškom vendarle bodimo previdni. Ali ni lik Antikrista v delih Solovjova in Bensona spočetka tudi zelo prijazen in zaščitniški do kristjanov? Ali ni pri Solovjovu Antikrist poznavalec Svetega pisma, celo ekumenski delavec? Duginu in Bannonu, Putinu in Trumpu zaupajmo šele, ko bodo malo manj govorili o „krščanstvu“ kot kulturni platformi naše civilizacije.
Vsak dober umetnik si za svoje ustvarjanje vzame obilico časa, obenem pa včasih pričakuje, da bo s svojim delom mastno pokasiral. Zdi se, da se tudi naši politkomisarji vse bolj levijo v amaterske umetnike brez zaključene slikarske akademije. A do sedaj jim je uspelo dekorirati le vizijo, torej okvir slike, v vrednosti dveh solidnih hiš in enega mercedesa pred njima.
Vstop karizmatičnega in v notranji politiki precej neobrabljenega Schulza je sceno dramatično spremenil. Za razliko od ne preveč navdihujočih Steinmeierja in Gabriela se lahko vsaj dela, da prinaša nekaj novega, kar je proti dolgoletni vladavini Merklove že precej. Nekaj spominov na njegovo odrezavo in duhovito vodenje Evropskega parlamenta je vsekakor naslednja dobra popotnica.
Kaj je mikrofon, vemo. Kaj aspergil, vemo manj, čeprav smo ga že vsi videli. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je aspergil »priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo«. Otroku bi rekli, da je aspergil tista … Beri dalje
Eden od najpomembnejših dogodkov letošnjega leta bo zagotovo razsodba Arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Arbitražna odločitev bo najverjetneje znana že aprila letos. Ker sta si stališči Slovenije in Hrvaške glede … Beri dalje