Nataša Žilevski je hči nekdanjega političnega zapornika in avtorja pretresljive knjige Otok brez milosti. V njej je Dimitrij Žilevski opisal vso bedo komunističnega sistema, pod katerim so mnogi umirali in kot on trpeli v komunističnih zaporih.
Dimitrij je bil v Stari Gradiški, Svetem Grgurju in Bileči. Na dolgoletno zaporno kazen so ga obsodili tako kot mnoge za nič, ko je bila njegova žena noseča. Ko je prišel iz zapora in prvikrat videl hčerko Natašo, je bila stara že pet let. Tudi potem, ko je prišel iz zloglasnega taborišča ni imel mira pred oblastjo, ki ga je vse do leta 1989 sledila na vsakem koraku. Nataša Žilevski je v oddaji Sledi korakov govorila o svojem očetu, o življenju v zaznamovani družini, o svojem delu podeželjske zdravnice, o svojem boju z rakom, ki ga je na koncu premagala in o svojem knjižnem prvencu Vonji življenja.
Po ogledu oddaje je nekdanji politični zapornik Mihael Cenc avtorju zapisal. Navajam:
“Ogledal in prisluhnil sem vaš razgovor. Kar nič novinarsko šablonsko. Poklicno korektnost zasenči vaš človečanski čut. Lepo, da vas premoremo.”
Avtor oddaje dodajam. Hvala, da premoremo tako velike ljudi, kot so Dimitrij, Mihael, Andrej in drugi trpeči pod škornji krutih in zločinskih komunističnih oblastnikov.
