Regionalno povezovanje naj ima prednost pred Zahodnim Balkanom
Mar ne bi Slovenija v tem zgodovinsko usodnem trenutku izkoristila edinstvene priložnosti in postavila regionalno povezovanje na osrednje mesto tokratnega zasedanja Sveta Evrope pri nas?
Mar ne bi Slovenija v tem zgodovinsko usodnem trenutku izkoristila edinstvene priložnosti in postavila regionalno povezovanje na osrednje mesto tokratnega zasedanja Sveta Evrope pri nas?
Joco Žnidaršič je tudi spodobno vprašal novo slovensko oblast – prek Ludvika Toplaka Franceta Bučarja – kakšno slovensko zastavo naj fotografirajo na Triglavu. In so nastale imenitne fotografije slovenske trobojnice brez zvezde.
Poleg knežjega kamna, vojvodskega prestola, kamnitih miz dvanajstij (ob katerih je zasedala in pravdala slovenska veča pod lipo, slovenskim drevesom življenja), kipcev slovenskega sončnega boga Belina ter njemu posvečenih tročanov ipd., je prav panter eden pomembnih povezovalnih, zgodovinskih insignij slovenskega naroda.
Marko Hatlak je harmonikar. Ta inštrument mu daje ogromno umetniškega prostora, ki ga neutrudno polni s povsem različnimi projekti. Tako ga slovenska glasbena publika lahko občuduje v izvedbah baročne glasbe, tanga, folka, džez roka.
Duhovnost Jezusovega Srca naj bi – v duhu Janeza Pavla II. – tudi nas, Slovence, v tretjem tisočletju krščanstva – vodila k spravi, in to v vseh plasteh: v družinah in župnijah, v družbi in narodu.
Ob nedavni dobri novici, da bo na protokolarnih darilih, ki jih bo Slovenija ob predsedovanju Svetu EZ delila evropskim državnikom, upodobljen (slovenski) karantanski črni panter (grb slovenske srednjeveške države Karantanije), so sovražniki slovenskega naroda zagnali nenormalen vik in krik proti simbolu slovenstva – panterju kot tudi proti državi Karantaniji.
Matej Metlikovič: V umetnosti je, kot radi rečemo, nekaj več od vsakdanje izkušnje in praktičnemu razumu dostopnega. To, kar je v umetnosti vidnega, čutno dojemljivega, je le en, niti ne najpomembnejši pol. Za umetnost je odločilno predvsem to, kar je onstran vidnega, slišnega, čutnega in razumljivega.
Praznik svetega Rešnjega telesa nam želi približati veličino in pomen našega zedinjenja s trpečim in vstalim Jezusom, zato v resnici ne sestopamo k točki nič – tako vidijo naše oči, pač pa po uživanju sv. evharistije prehajamo v življenje, ki je v Bogu.
Manifest slovenske levice z nekoč znano retoriko omenja tudi naslednje: Največji nasprotniki v družbi so v vrstah RKC duhovščine, profesorji zasebnih šol in fakultet, lastniki podjetij, zbornice, veliki kmetje, uredniki in novinarji desničarskih medijev, župani podeželskih občin, ostanki meščanstva, falsifikatorji zgodovine NOB, ter potomci klerofašistične sodrge (1.7.).
Spomenka Hribar: Odkar vem za TIGR, me navdušuje. Čutim globoko spoštovanje do teh neverjetno modrih – in kako naj rečem drugače – humanih upornikov.
Podpisana dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest sva avtorja monografije »Prevarani sokoli« in soavtorja z. ga. Alenko Puhar monografije »Gospod Leon Štukelj in tovarišija«. Z veseljem bova ambasadi Zvezne Republike Nemčije podarila obe knjigi, da boste lahko primerjali najine znanstvene izsledke z znanstvenimi izsledki knjig, ki jih je na to temo napisala dr. Kaja Širok. Upava, da boste tudi v njih našli odgovor, kdo v resnici razdvaja slovenski narod in kdo temu narodu sodi v imenu ideologije ljudstva.
V začetku leta (17. 2. 2021) je v Slovenskih novicah izšel članek z rumenim naslovom “Hrvati ukradli kranjsko, mi njim svetnika”. Časopisni članek, izpostavljen na naslovni strani tabloida, ki govori o slovenskem svetniku Sv. Hieronimu kaže na nepoznavanje zgodovinski dejstev in resnice o tem kaj je kdo komu ukradel.
V zameno za določitev državnega praznika za Binkošti, ki so itak vedno na nedeljo, je del Demosa ob glasovanju pristal, da je kot slovenski državni praznik ostal tudi zlagan, v času komunizma na čuden način določen praznik na dan 27. aprila kot dan upora proti okupatorju.
Nekateri kristjani misijo, da izkazujejo absolutno predanost in zaupanje v Boga, s tem da nočejo nositi maske niti se ne cepijo. Kljub dobrim namenom s tem izkazujemo le svoj egoizem, saj so nam malo mar drugi, ki jih zaradi svoje nespametne gorečnosti lahko okužimo. S takimi dejanji ne oznanjamo vstalega Kristusa, ki je sama Ljubezen, ampak tirana.
Zakaj torej Teršek in medijski manipulanti na Pro plus d.o.o. (POP TV in Kanal A) doslej javnosti niso predstavili Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, PRp 263/2020, z dne 26.11.2020? Zakaj? Je mar komu v korist, da se enostransko zavaja slovenske državljane te in one narodnosti? Se funkcionalno manj pismenim načrtno ustvarja občutek, naj “odvržejo maske”?
En glas je zmanjkal v parlamentu: za našo današnjo svobodo, da se ne ponovita dolgoletna diktatura in absolutizem. Kajti zelo nevarne postanejo razmere v medsebojnem sožitju ljudi, ko po ukinitvi svobode govora in misli, politična sleparija postane del vsakdana, in se sleparija utrdi v revo0lucionarni režim, ki v plazu nekontrolirane moralne in etične devalvacije, nazadnje pokoplje samo sebe, izbruhne v Vukovar, Srebrenico, Mostar in Sarajevo.
Če bi hoteli v gradnjo najemnih stanovanj pritegniti zasebni kapital, domač in tuj, bi se morali seveda odpovedati utopičnim socialističnim idejam, da lahko stanovanjski podjetnik posluje brez vsaj minimalnega dobička in da ga lahko najemnik poljubno izigrava. Socialna politika je naloga države, ne zasebnih investitorjev oziroma podjetnikov.
Izrazita prednost hipotekarne obveznice je vložek, ki je podan v konservativen, zanesljiv in dobičkonosen posel, kar stanovanjska gradnja za trg, gradnja domov za ostarele, dijaške in študentske domove prav gotovo je.
Križ, ki ga je Jezus Kristus nesel na Kalvarijo, ne simbolizira le uničujočih posledic zla in naših grehov, nakopičenih v padlem svetu, pač pa je Kristusov križ povzetek vsega zla, odkar svet obstaja. Njegov križ je torej več kot simbol, je nekakšna singularna točka, v kateri skupaj vzdihujeta človek in stvarstvo, zato je neskončno težak. Človek in z njim ves univerzum skupaj čakata na prenovo od znotraj, ko bosta z drugim Kristusovim prihodom po Svetem Duhu dokončno prenovljena nebo in zemlja.
Grozljivo padanje števila ljudi v delovni starosti do leta 2045 lahko ocenimo iz podatkov SURS za prebivalstvo 1. julija 2020. Ker je povprečna starost iskalcev prve zaposlitve pri nas višja od 25 let in delamo okrog 40 let, smo za delovno starost vzeli 40 let širok starostni interval od 25. do 64. leta, čeprav nekateri postavljajo spodnjo mejo na 20 ali celo na 15 let.