Resnično, povem vam, živimo v zanimivih časih!

Andraž Teršek (Foto: Youtube posnetek zaslona)

Če bi nas, človeštvo, primerjali z mravljiščem in bi se sklicevali na največje super-mravljišče na Zemlji (Japonska, 300+ milijonov mravelj), bi potrebovali za primerjavo števila okoli 27 takih mravljišč. Obstajajo pa tudi druge primerjave (za 7 milijard, leta 2011, CNN).

Raje bi pa uporabil drugačno primerjavo, da bi namreč vsakega od nas jemali kot celico zarodka človeštva, torej bi skupaj sestavljali večcelični (8-milijardni, 10 na 9 potenco) organizem (Wikipedija – svetovna človeška populacija). Mimogrede, v človeškem telesu naj bi bilo okoli 30 bilijonov (10 na 12 potenco) celic.

Električna iskra

Nadaljujmo s primerjavo človeštva z večceličnim zarodkom. V času razvoja zarodka se oblikujejo organi kasnejše zunanje zaznave, od njih za naš primer vzemimo oči. Po dolgem razvoju skozi milijone in tisočletja, je zarodek človeštva s prebojem enega genialnega posameznika Nikole Tesle preskočil v posebno obdobje sožitja – simbioze z elektriko. In človeštvo je spregledalo.

Če so bili pred Teslo glavni načini sporazumevanja med celicami organizma človeštva dimni signali, vrezi v kamne in v lubje, golobi pismonoše, papirusi, časopisi in podobno, se je s Teslo odprla pahljača tehničnih možnosti. Najprej se je razvil telegraf, enosmerni posamični medij, nato radio, enosmerni množični zvočni medij, ki je sovpadal s 1. svetovno vojno. Sledila je televizija, še vedno enosmerni, vendar pa slikovno-zvočni medij, širiti se je začela malo pred 2. svetovno vojno.

Prav elektrika nam danes pomaga pri oblikovanju oči, vse jasneje vidimo obrise okolice, pa tudi samih sebe – in svojih kolektivnih dejanj ter njihovih posledic.

Živimo namočeni in prepojeni z elektroni, ki nam omogočajo dvosmernost (in večsmernost) na več ravneh. Ena od njih je ta, da mi lahko bralci tega zapisa vrnejo žogico pravzaprav takoj, neposredno in javno. In to od vas tudi pričakujem. Storite to s ščepcem milosti in razumevanja, predvsem pa vzajemnega spoštovanja in skupne želje, da se v tem zrcaljenju prepoznavamo, kot bitja, kot člani slovenskega, evropskega in zemeljskega občestva.

Smo torej v novem valu razvoja kot skupnost, število medsebojnih izmenjav informacij raste eksponentno, pravzaprav je že tolikšno, da ne moremo več niti govoriti o u-oblikovanju (in-formiranju), ampak le še o podatkovnosti nasploh. Če so nekdaj in-form-acije uni-form-irale, danes podatkovje pre-oblikuje, trans-formira, re-formira, oblikuje onkraj že znanega, oblikuje na novo.

Tako se lahko hitreje posvečamo bistvenim družbenim vprašanjem, oziroma pravzaprav na novo odkrivamo, katera družbena vprašanja so dejansko bistvena, temeljna, najbolj žgoča.

Naenkrat se pokaže, da so vprašanja, ki so bila doslej razglašena kot najpomembnejša, pravzaprav zgolj prekrivalo nekaterih drugih, resnično pomembnih. Toliko za današnji uvod, za katerega sem v pripravi ugotovil, da lepo sovpada s svetovnim dnevom telekomunikacij (17. maj), katerih splošno vrednost je priznala tudi RKC, v 2. Vatikanskem koncilu (l. 1963, Inter mirifica, žal je na spletu nisem našel v slovenščini…)

Spet o virusih, maskah in Andražu Teršku

Očitno bom moral nadaljevati tam, kjer sem prejšnjič končal, torej pri virusih in Andražu Teršku, saj slednji kar vozi naprej v napačni smeri.

Če sem sam v prvem članku (10. 5. 2021) zasekal prvo zarezo v javno podobo pravičniškega pravnika, je konec tedna, z drugega (in ne povsem korektnega) konca na svojem TW-profilu usekal še Gregor Golobič (12. 5. 2021),

ki ga je presenetljivo navajala tudi Nova24 (14. 5. 2021).

V soboto (15. 5. 2021, Sobotna priloga), se je Teršek še enkrat oglasil, pravzaprav s ponovljenimi in rahlo nadgrajenimi tezami. Spet zgrešeno.

Svečenik pravništva

Najprej razčistimo pojme. Ko govorim o pravičniškem pravniku, mislim dobesedno na sodobnega svečenika prava, ki v današnjem času pridiga o človekovih pravicah in – še raje – o socialni pravičnosti, kar so za povprečno razgledanega bralca še kako mamljive vabe, svetli ideali zahodne omike. Na med se muhe lové, na sladke besede – ljudjé.

Pred Terškom je vlogo takega svečenika opravljal Miro Cerar, pomagali so mu seveda enosmerni, globoko-državni (beri: partijski, naši) mediji, vsi skupaj pa so potem nabrani socialni kapital porabili za met Cerarja v politično daljavo. Ni bilo gledljivo. Tudi to s Terškom ni.

Še pred Cerarjem je enako vlogo igral Matevž Krivic, večni prodajalec pravičnosti. Tako s Cerarjem, kot tudi s Krivicem sem imel krajši epizodi, ki sta mi o njuni iskrenosti – točneje, njeni odsotnosti – povedali vse.

Vloga svečenika pravništva je v sodobnem času predvsem namenjena krepitvi ideje o človekovih pravicah (ČP), za katere pa treznejši in bolj izkušeni vedo povedati, da gre zgolj za iluzijo, kajti če idealiziranih ČP v konkretni resnici ne ubrani vzpostavljen pravo-sodni aparat, so te iste ČP samo še vaba za naivne.

Dr. Boštjan M. Zupančič je bil povsem jasen in dosleden v svoji razlagi, je pa res, da se je treba do resnice včasih nekoliko pomujati: O Evropskem sodišču za človekove pravice. Knjiga je pisana za prihodnost.

Ključne Terškove napake

Najprej vas še enkrat pozivam, da preberete moje diplomsko delo “Politično pravo na Slovenskem“, saj gre za eno najpomembnejših del letošnjega leta v družboslovju – četudi se vam to zdi neskromno. V njem je lepo opisan Terškov odklon v smeri pretiranega poudarka na socialni državi. Drugi člen Ustave RS namreč določa dve ključni usmeritvi Slovenije – pravna in socialna država.

Teršek promovira predvsem socialno komponento, na račun pravne, pravzaprav pa z dobesednim izsiljevanjem socialnega ruši številne druge vidike (ekonomska/podjetniška, upravna, sociološko-psihološka…), ki vse v sozvočju vzpostavljajo celoto slovenske državnosti.

Konkretno se je v zadnji Sobotni prilogi skliceval na najnovejšo (!!!) znanstveno objavo o nošenju mask, ki temelji na 44 študijah (opravljenih verjetno v zadnjem letu) ter 65 publikacijah. Če skrajšamo: uporaba mask povzroča sindrom izčrpanosti (MIES), vse je podkrepljeno s konkretnimi številkami.

Poudaril sem, da gre za svežo, najnovejšo znanstveno objavo. Ti podatki doslej torej še niso bili tako ustrezno (znanstveno) predstavljeni. Torej pred seznanitvijo s to znanstveno objavo  Vladi ni mogoče očitati subjektivne odgovornosti. Na koncu Teršek ugotovi, da je to (tudi) politično-pravno pomembno vprašanje. (Mimogrede, čudež, končno se je prijel termin politično-pravno, hvala vsaj za to.)

Res je – in ponavljam: če kdaj, je sedaj čas, ko je politični vrh dolžan v temeljih pretresti vse ukrepe in znova zastaviti iskren informacijski odnos do slovenskega ljudstva.

Teršek še doda, da ne ščuva k nenošenju maske v zaprtih prostorih, v katerih so tudi drugi ljudje – kar je pomembno! Teršek namreč ni zanikovalec virusa, kot ga je opisal neki jezen tviteraš, opazen po izstopu iz NSi in specializaciji na talne obloge.

Sam mislim, da Teršek ni zanikovalec obstoja covid-19 in da s takimi hitrimi nalepkami njih trosilci predvsem škodujejo kakovostni javni razpravi; podobno velja tudi za nalepko “anti vaxxer” (proti-cepilec).

Kaj naj rečem, spet sem razcepljen (ne cepljen), še vedno namreč nisem pojasnil največje Terškove napake, pa ga moram še vedno braniti, kot sem ga v prvem članku – zaradi vloženega truda v Memorandum.

Kaj lahko povzroči Pfizerjevo cepivo?

Namreč, gospe in gospodje, če do sedaj niste vedeli, bom kar tu napisal, pa naj se končno zdrznejo vsi, ki so doslej zanikali vsakršne, tudi zdravo-kmečko-pametne, pomisleke:

V pretresljivem novem poročilu o cepivih proti covidu-19 je bilo razkrito, da bi lahko imelo Pfizerjevo cepivo dolgoročne posledice za zdravje, ki jih doslej niso razkrili, vključno z “ALS, Alzheimerjevo boleznijo in drugimi nevrološkimi degenerativnimi boleznimi”.

ALS pomeni amiotrofično lateralno sklerozo, pravijo ji tudi progresivna spinalna amiotrofija, po domače Charcotova ali Lou Gehrigova bolezen.

Če takih novic ne želite brati “kar na enih anti vaxxerskih portalih“, si jo pač sami preberite na njenem uradnem naslovu: COVID-19 RNA Based Vaccines and the Risk of Prion Disease (Na RNA temelječacepiva proti covidu-19 in tveganje za prionske bolezni).

Avtor članka se med drugim sklicuje celo na raziskavo, v kateri je sodelovalo vsaj 5 slovenskih znanstvenikov: Characterizing the RNA targets and position-dependent splicing regulation by TDP-43

Sem sedaj pridobil vašo pozornost? Mimogrede, članek je bila “sprejet” v objavo 18. januarja 2021. Od takrat so minili štirje meseci! Kje so mediji? Kje je NIJZ? Kje so slovenski strokovnjaki za nevronsko-degenerativne bolezni in kje so strokovnjaki iz tu omenjene raziskave na temo RNA: Tomaž Curk, Boris Rogelj, Gregor Rot, Jernej Ule in Blaž Zupan?

In še končno o največji pravni kljuki

Teršek in drgi proti-masko-prekrškovni navdušenci so do danes radi navajali sodbe naprednih sodišč, govorili so predvsem o Višjem sodišču iz Kopra (smo že obdelali), nato pa Teršek omenja še okrajni sodišči v Celju in Kočevju.

In tukaj pogrne – kot pravnik. Zakaj? Ker je – verjetno načrtno – javnosti prikril nekaj drugega, govorim namreč o Sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, PRp 263/2020, z dne 26. novembra 2020. Sami si ga lahko preberete tukaj, če skrajšamo, pa popolnoma logično in uravnoteženo potrdijo logiko prekrškovnega prava, ki se izvaja prek t.i. blanketnih norm. Besedilo, ki je v kurzivu (nagnjeno) je vzeto neposredno iz omenjenega Sklepa:

Namen blanketne tehnike pri določanju prekrškov je, da se v statično kaznovalno normo vključi dopolnilno normo v njenem spreminjanju, pri čemer so vsi znaki prekrška v konkretnem primeru opredeljeni v ZNB. ZNB v 2. točki 39. člena določa, da lahko Vlada Republike Slovenije prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva, kršitev navedene omejitve pa pomeni prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-21 (v nadaljevanju: Odlok) sodi med posebne ukrepe iz 10. člena ZNB in kot obliko gibanja določa obvezno uporabo zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza v 2. členu, ki določa, da sta pri gibanju in zadrževanju v zaprtem javnem prostoru za zmanjševanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, ob upoštevanju vseh navodil in higienskih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju: NIJZ), ki so objavljena na spletnih straneh NIJZ, obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta, ali podobna oblika zaščite, ki pokrije nos in usta) ter razkuževanje rok. Preambula Odloka določa, da je sprejet na podlagi 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, kar pomeni, da gre za dopolnilno normo, ki se skladno s sodbo Vrhovnega sodišča IV Ips 72/2011 razlaga tako, da je dopolnilna norma v uporabi v vsakokrat veljavnem besedilu. Z dinamičnim blanketnim urejanjem je zakonodajalec omogočil, da se ukrepi, namenjeni omejevanju in preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni v konkretnem primeru nalezljive bolezni COVID-19, konkretizirajo v dopolnilnih normah, ki jih v obliki odlokov in odredb sprejema Vlada Republike Slovenije in minister za zdravje. Ob tem je razmerje med ZNB in navedenimi dopolnilnimi normami izkazano s sklicevanjem odredb oziroma odlokov na ustrezne člene ZNB, ki so blanketne narave in določajo možnost in temelje takšnega pravnega urejanja s tem, ko opredeljujejo okvirne vsebine ukrepov, ki se lahko spremenijo na njihovi podlagi. Na podlagi 46.a in 53.g člena ZNB nadzor nad izvajanjem določb ZNB izvaja zdravstvena inšpekcija, v zvezi z izvajanjem ukrepov in pod določenimi pogoji tudi delovna inšpekcija, pa tudi drugi inšpektorji, ki delujejo na delovnem področju. Predlaga naj višje sodišče pritožbi ugodi in razveljavi postopek o prekršku ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Ali še drugače:

Pravilo, ki se uporablja za razumevanje kakšnega znaka v blanketni dispoziciji, je lahko drug zakon, podzakonski predpis, individualni pravni akt (predvsem pri opustitvenih prekrških, ko pomeni vir dolžnostnega ravnanja) ali pa celo nepravno pravilo (npr. vsebina dolžnega nadzorstva, ki jo je glede na odločbo Ustavnega sodišča Up-548/15-17 z dne 17. 10. 2019 iskati v določbah drugih predpisov). To pa še ne pomeni, da je zaradi blanketne tehnike kršeno načelo zakonitosti in v njegovem okviru določenosti prekrška v zakonu. V primeru blanketne norme so namreč vsi znaki prekrška vsebovani že v normi zakona, ki je inkriminiral posamezno ravnanje (v konkretni zadevi gre za kršitev 2. točke prvega odstavka 39. člena in prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB). Vendar v takšnem primeru kateri izmed znakov ni zadostno razumljiv že sam na sebi – napotitev na drug predpis je takó razlagalno pravilo, ki naslovljencu in uporabniku materialnega predpisa, ki določa prekršek, omogoča razumevanje znaka prekrška.

In za povrh:

Namen zahteve po določnosti v materialnem pravu prekrškov je preprečiti samovoljno in arbitrarno uporabo državnega kaznovalnega sankcioniranja v situacijah, ki ne bi bile točno opredeljene (npr. odločba Ustavnega sodišča št. U-I-6/93 z dne 1. 4. 1994). Dejstvo, da je zakonodajalec pri določitvi kakšnega znaka prekrška uporabil blanketno tehniko in zato ta znak ni zadostno razumljiv oziroma uporabljiv že sam po sebi, še ne pomeni, da bi bila zato kršena zahteva po določnosti predpisov, ki določajo prekrške.

Ter navsezadnje, za dobro mero:

Pojem „omejitev gibanja prebivalstva“ je nepravno pravilo, katerega vsebino je napolnila dopolnilna norma vsebovana v prvem odstavku 2. člena Odloka, ki glasi „Pri gibanju in zadrževanju v zaprtem javnem prostoru sta za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, ob upoštevanju vseh navodil in higienskih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje, obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza (šal, ruta ali podobna oblika zaščite, ki prekrije nos in usta) ter razkuževanje rok.“ Naslovljenci norm (posamezniki, ki so v Republiki Sloveniji) iz 39. in 57. člena ZNB lahko tako jasno ugotovijo, kakšno ravnanje sodi v polje kaznivosti. S tem je zadoščeno tudi zahtevi po določenosti predpisov o prekrških. Določba Odloka uporabnikom določb prekrška (prekrškovnim organom, ki izvajajo nadzor in sodnikom) ne omogoča razširjajoče razlage določb navedenih v ZNB, zato zgoraj navedene določbe ZNB in sam Odlok po presoji višjega sodišča niso v neskladju z načelom zakonitosti iz prvega odstavka 28. člena Ustave.

Zakaj torej Teršek in medijski manipulanti na Pro plus d.o.o. (POP TV in Kanal A) doslej javnosti niso predstavili tega sklepa? Zakaj? Je mar komu v korist, da se enostransko zavajajo slovenski državljani te in one narodnosti? Se funkcionalno manj pismenim načrtno ustvarja občutek, naj odvržejo maske?

Kot lahko vidite, je tudi ta članek sestavljen iz številnih pomislekov,  z različnih zornih kotov in iz raznolikih (virov) informacij. Resnica je namreč ena sama, pogledov nanjo pa je toliko, kolikor je posameznih izhodišč. Naša dolžnost je, da javnosti, skupnosti, v kateri živimo, podamo čimbolj vsestranske informacije. Vsaj tako je moje mnenje.

Upam, da smo s tem prišli dovolj daleč, da se lahko naslednjič posvetimo izključno političnemu pravu, ker tam se šele začne na poskok.

P. S.: Stara kitajska privoščljivka se je glasila: “Želim ti, da bi živel v zanimivih časih!” Pozabili smo že, kaj pomeni življenje brez stresa.

P. P. S.: Končno smo prodrli z Ivermectinom (Nova24, 17. 5. 2021), berite predvsem komentarje, prihodnost je svetla.