Ob nedavni dobri novici, da bo na protokolarnih darilih, ki jih bo Slovenija ob predsedovanju Svetu EZ delila evropskim državnikom, upodobljen (slovenski) karantanski črni panter (grb slovenske srednjeveške države Karantanije), so sovražniki slovenskega naroda zagnali nenormalen vik in krik proti simbolu slovenstva – panterju kot tudi proti državi Karantaniji.
Med zelenjem so domovi tvojih trgov, mest, vasi, njih stražarji gor vrhovi, priče nekdaj slavnih dni. (Ludvik Viternik, Slovenska domovina)
Pri tem so, kot je že v navadi zadnjih sto let, uporabljali najbolj podle, kontroverzne laži in ponaredbe. Obenem so z nenavadnim besom klestili proti panterju, Karantaniji, slovenstvu, kot da bi se ustrašili resnice, zaradi prikrivanja katere imajo sami mastno plačane honorarje in uživaško, a izdajalsko kariero. Tokrat so bili h komentiranju povabljeni Andrej Pleterski, Miha Kosi in Janez Bogataj. V Tedniku na RTV SLO jih je gostila Jelena Aščić.
Značilno sprenevedanje v Tedniku 17. maja 2021 dokazuje izjava etnologa Janeza Bogataja, ki sodeluje pri izbiri protokolarnih daril ob predsedovanju Slovenije Svetu EZ in neargumentirano nasprotuje simbolu karantanskega črnega panterja. On pravi, da bi za simbole slovenske prepoznavnosti morala slovenska država graditi izključno na obdobju zadnjih tridesetih let, po letu 1991. Da bi se zjokali. Etnolog bi torej kar izbrisal slovensko etnogenezo. Smešna je bila tudi njegova izjava, da angleščina ogroža slovenski jezik. Ali ga res? Koliko Angležev pa živi v Sloveniji? Ali mejimo na Anglijo? Nas zavojuje? Že več kot stoletje nam v jezik vsiljujejo srbske ali hrvaške besede, ogromno naših so kar izbrisali, na slovenskih radijskih postajah se prekomerno vrti glasba iz republik bivše Jugovine, med mladino se v besednjak vsiljujejo srbski slengizmi in žargonizmi …, zdaj pa nas kar naenkrat ogroža angleščina?
Lažizgodovinarji v Sloveniji
Plačane laži protizgodovinarjev Pleterskega in Kosija sploh ne zaslužijo resne kritike. A da boste jasno videli, s kom imamo opravka, si poglejmo za začetek kak zgovoren primer. Najprej glede Mihe Kosija.
Leta 2011 je bil s strani SAZU-ja v založništvu Nove revije izdan Slovenski zgodovinski atlas, ki predstavlja veleizdajo slovenskega naroda (z lažno in ponarejeno zgodovino Slovencev). V atlasu ni niti enega samega resničnega zgodovinskega zemljevida slovenskega ozemlja (niti znamenitega Zemljovida Slovenske dežele Petra Kozlerja, Dunaj, 1864), ampak izključno povsem novi, kontroverzni zemljevidi, nastali med letoma 2001 in 2011.
Na zemljevid Ljudske republike Slovenije med letoma 1946 in 1954, stran 192, so avtorji knjige na prostoru STO (Svobodnega tržaškega ozemlja) kar sami umetno vrisali rumeno črtkasto linijo, ki je na originalnih zemljevidih ni niti je ni na legendi njihovega zemljevida, kar pomeni, da gre za podlo ponaredbo. Skušajo namreč prikazati, da naj v Istri južno od reke Dragonje ne bi živel niti en Slovenec in da naj bi nekakšna narodna meja že takrat potekala na Dragonji. Očitno skušajo s tem prikriti genocid nad istrskimi in reškimi oziroma kvarnerskimi domorodci – Slovenci, ki ga je Titova armada izvajala v Istri, Reki in Kvarnerju še dolgo po koncu druge svetovne vojne, ter opravičiti krajo teh zgodovinsko slovenskih ozemelj.
Pri njihovem ponarejenem zemljevidu so tudi vse prebivalce med rekama Dragonjo in Mirno prekrstili izključno v Italijane oziroma Hrvate. In to svoje delo so izdali l. 2011, v času arbitražnega postopka za mejo s Hrvaško. Zavržno!
Vodja tega prirejenega projekta je Peter Štih, potomec srbskega oficirja, ki je danes predsednik SAZU-ja.
Nasprotnik slovenskega črnega panterja Miha Kosi je pri tem projektu pripravljal in urejal gradivo za srednji vek. Na strani 50 je na novo izmišljeni pamflet in zemljevid, narisan po letu 2001 … Omenjeni zemljevid nosi naslov Alpski Slovani v 7. in 8. stoletju. Že ime zemljevida je nesprejemljivo, saj je pojem Slovani izmišljen in nastal šele v 19. stol., pojem Alpski Slovani pa je nastal šele leta 1936, ko ga je prvič objavil Fran Ramovš.
Sklicevanje na nacistično historiografijo
Še bolj anahronistično je, da so se Kosi in njegovi pri svojem na novo izumljenem zemljevidu v omenjenem atlasu sklicevali na nemškega nacista Hansa Dietricha Kahla. Ta je v nacistično zgodovinopisje uvajal svojo laž, da so bile južne meje Karantanije na Karavankah. Namen takšnega absurdnega početja je bil (in je še) odrekati zgodovinskemu in prazgodovinskemu narodu Slovencev kakršnokoli lastno etnogenezo in kakršnekoli narodne pravice v današnji Avstriji, kamor je bila po koncu prve in druge svetovne vojne zahrbtno odtrgana naša zgodovinska državna dežela Koroška kot pred tem Štajerska in kjer smo danes le še manjšina. Obenem skušajo s takim načinom prikazati današnjo Republiko Slovenijo kot državo, ki nima nič z zgodovinsko Karantanijo, češ saj je v celoti južno od nje. Še bolj pa to, da se na laži nekega nemškega nacista sklicuje uradna slovenska zgodovinska stroka v imenu znanosti na SAZU-ju.
Lažni Slovani
Pleterski in Kosi govorita o neki slovanski tvorbi v srednjeveški Karantaniji. Kje pa so tu takrat bili kakšni Slovani? Slovanstvo je prostozidarski konstrukt ali pojem, prvič nastal v začetku 19. stol., zapisan s strani praškega jezuita Josepha Dobrovskega.
Ta je prvi izumil izraz Slovani in njegov zlohoten namen, pri čemer je etnocidno zlorabil zgodovinski narod – Slovene (Slovenci, Slovaki in Slovinci ob Baltiku), s čimer smo omenjeni morali postati nezgodovinski. Rusi in Srbi si zato sedaj s ponarejeno ideološko iznajdbo Slovanov skušajo prilaščati tudi našo prazgodovinsko etnogenezo. V srednjeveški Karantaniji in prazgodovinskem Noriku ni bilo nobenih Slovanov, temveč izključno Slovenci.
Nacističnim podobne zlorabe
Groteskno je, da karantanskemu panterju kontroverzno in anahronistično podtikajo nacistično ideologijo, v isti sapi pa tej služijo izključno prav oni sami. Pri njihovem naročenem izvajanju etnocida nad slovenstvom in brisanju naše narodne etnogeneze se opirajo na laži, izumljene s strani nacista Hansa Dietricha Kahla, in to ne samo v primeru Slovenskega zgodovinskega atlasa oziroma Mihe Kosija.
Že dolga desetletja smo priče izvajanju sistematičnega rodomora nad slovenskim narodom in našo bogato etnogenetsko zapuščino. Uničevanje in ponarejanje naše slavne prazgodovinske identitete se je začelo zlasti po letu 1918, ko je bila Slovenija postopno in zahrbtno razkosana med štiri okupatorje: Avstrijo, Italijo, Madžarsko in velesrbsko Kraljevino SHS, pozneje Kraljevino Jugoslavijo. Ukinjene in prodane so bile zgodovinske slovenske dežele, ki so vse do tedaj imele status suverenih dežel, kar se je prenašalo še iz srednjeveške Karantanije in tudi po njeni pridružitvi v krščansko evropsko zvezo, t. i. Sveto rimsko cesarstvo. Tedaj je bila Karantanija ena redkih držav v Evropi, ki je ob zastopstvu palatinata (položaj plemenske kneževine) imela svojega lastnega palatina.
Srbski nadzor nad slovensko zgodovino
Po letu 1918 je slovensko uradno zgodovinopisje pričela na novo pisati (ponarejati, prirejati in uničevati) – srbska akademija SANU v Belgradu. Številne zgodovinske dragocenosti iz slovenskih gradov in arheološke najdbe so Karadjordjevići poropali in prodali zlasti na ameriških, pa tudi angleških, nemških in italijanskih dražbah (ste slišali za izkopavanja v Stični grofice Meklenburške?). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, SAZU, je bila ustanovljena leta 1938 v Ljubljani pod strogim nadzorom SANU. Ustanovljena je bila pod okrnjenim imenom AZU, saj sta bila po uvedbi velesrbske šestojanuarske diktature od leta 1929 pojma slovenstvo in slovenski ukinjena. Na akademiji so zaposlovali izključno preverjene zaupnike jugoslovanarsko ideološke panslavistične linije velesrbskega Belgrada. Ta linija je svoje protislovenske umotvore spretno prodajala tudi našim okupatorskim mejašem in dodatno služila na ta način.
Ista linija je pod takimi in drugačnimi maskami poskrbela v navezi z okupatorjem za pretirano prelivanje krvi in uničevanje slovenske domovine med II. svet. vojno in po njej ter pri vsem hudem z zahrbtnimi manevri nad krvavečim in okupiranim slovenskim narodom porinila v našo deželo še genocidni in etnocidni komunizem, ki je poleg rodomora naših najboljših ljudi skušal izbrisati naše bogato ljudsko (vaško) izročilo, kulturo in obrt. Akademija SAZU je tudi po koncu druge vojne pristala in ostala trdno v vajetih iste klike, belgrajske. Z istim kadrom, istim programom in cenzuro se njen protislovenski program neprekinjeno nadaljuje še po letu 1991, vse do danes. Toliko za uvod.
Kot že večkrat poprej se je Pleterski tudi tokrat zlagal v kamero, da gre pri panterju za rodbinski grb Španhajmov iz 12. stol. in da nima nobene povezave s Karantanijo (Pleterski in Kosi sta v nedavnih napadih na slovenskega panterja iznašla celo takšno, da naj bi bil karantanski panter izmišljotina dr. Jožka Šavlija izpred štiridesetih let. Za zjokat!). Gre za hudo in zlonamerno laž, saj kot prvo, panter ni bil rodbinski grb Španhajmov, ki so na Koroško prišli v 12. stol., sploh pa je bila Koroška takrat še del Velike vojvodine Karantanije. Pleterski je bil glede svoje laži že razkrinkan pred leti, pa jo še kar ponavlja za javnost, očitno za primerno plačilo. Več o zadevi z njegovo lažjo je mogoče prebrati v članku na spletišču domoljubnega društva Hervardi z naslovom Črni panter je nedvomno znamenje, ki je izšlo iz stare slovenske Karantanije. Sicer pa je bil panter simbolično prisoten pri Slovencih že davno pred srednjim vekom.
Panter (pan-ter) je slovenski etimon
Naziv panter pomeni veliko mačko: tigre, leve, jaguarje, geparde, leoparde, pume ali gorske leve, rise pa tudi ozelote, za katere je značilen sloj črnega krzna ali velike koncentracije črnih peg na temni podlagi. Že sam izvor besede panter in njen pomen je slovenski. Beseda je sestavljena iz dveh pomenskih korenov: pan in ter. Prvi del besede pan v stari slovenščini ponazarja visočanstvo, gospostvo; panovija, španovija … Od tod npr. starozgodovinsko slovensko kraljestvo Panonija (Slovenijeh) ali pa npr. Panovec, znamenit gozdni park pri Gorici, ki je bil v lasti slovenskih knezov Goriških, pa še kaj. Naši bratje Slovaki – Slovenci še danes za visočanstvo uporabljajo izraz pane, češki in poljski gospod pa je seveda pan. Recimo pan Plečnik je gradil Praho.
Drugi del besede pri panterju ter v slovenščini ponazarja nekaj divjega, lepega, v naravnem pomenu. Lepo žival, naravo, divjino, zemljo, deželo, bujnost … Od tod tudi slovenska zemljepisna poimenovanja: Terske doline, reka Ter, Terbiž, Ternovo …, pa številni slovenski priimki: Terčon, Terseglav, Terglav, Terbižan, Terglec, Ternav, Terčič, Terčelj … To jasno kaže, da izvor besede panter izvira iz stare slovenščine in pomeni visočansko ali gosposko žival. Tako je opisan že v staroantični knjigi Physologus, tj. Fiziolog, ki je nastala v 2. st. po Kr. v Aleksandriji in za panterja pravi:
“Lep je in miroljuben, tih in krotak. Prijatelj je vsem živalim, le zmaju je smrtni sovražnik. Njegova koža je pegasta kakor telovnik sv. Jožefa. Potem ko se je bil nasitil, gre spat v svojo votlino. Tretji dan se prebudi in zarjove s silnim glasom, tako da ga slišijo živali od blizu in daleč. Obenem pa spusti od sebe neizmerno sladek vonj, kateremu živali sledijo in pridejo prav blizu, da jih ujame. Samo zmaj se, odrevenel v smrtni grozi, potegne v svojo votlino.”
To vsekakor ponazarja, da je panter nasprotje zmaja in predstavlja bojevnika za dobro nasproti zlu. Je simbol dobrega (svetlobe) in nasprotje hudiča, katerega simbolizira zmaj. To sovpada tudi z njegovim pomenom in simbolnostjo pri Slovencih.
Za Slovence so se vse do danes uporabljali prazgodovinski izrazi: Vindi, Vendi, Venedi, Vinedi, Winidi, Windisch, Veneti, Venti, Venci, Sclavi, Sclaborum, Karni, Japodi, Pelazgi, Hiperborejci … Tako nas nazivajo vsi starejši in tudi še donedavni zgodovinski viri in pisci. Eden od dokazov prazgodovinske etnogeneze je tudi slovenski jezik. To dokazujejo tako venetski kot etruščanski ali rasenski napisi pa vindijski sanskrt kot tudi dvojina, ki jo poznajo samo prazgodovinski, zelo stari jeziki … Panter je danes internacionalna pomenka za velike mačke in se je prav iz stare slovenščine prenesla tudi v umetna jezika, starogrškega in latinskega.
Še bolj pomenljiv dokaz o prazgodovinskem izvoru slovenskega jezika je še starejši slovenski naziv za panterja bars, ki se je pri nas slovnično ohranil še vse do I. svetovne vojne.
Bars
Bars je prazgodovinski slovenski naziv za panterja, ki se je tudi v pravopisu uporabljal še do nedavnega. Etimon bars so poleg slovenščine za panterja uporabljali izključno najstarejši prazgodovinski jeziki: perzijski, mezijski, sumerski … Poleg umetnega latinskega in starogrškega jezika so iz slovenščine prevzeli etimon panter tudi mlajši evropski jeziki, med njimi tudi nemški.
Od ohranjenih starih evropskih jezikov je edino slovenščina še do nedavnega poznala in uporabljala najstarejši etimon za panterja bars, kar zopet dokazuje prazgodovinski izvor slovenščine ter časovno sovpadanje in povezavo naše etnogeneze s perzijsko, mezijsko, sumersko, pelazgijsko …
Da smo Slovenci tudi slovnično še do nedavnega uporabljali izraz bars za panterja, dokazujejo tudi slovensko nemški in nemško slovenski slovarji. Naj za primer navedem vsaj:
-
- Anton Janez Murko: Slovensko-nemški in Nemško-slovenski ročni besednik, Gradec, 1833;
- Julij Kleinmayr: Anton Janežičev Slovensko-nemški slovar, Celovec 1874;
- Anton Janežič: Slovensko-nemški slovar, Celovec, 1905 in Nemško-slovenski ročni besednik (Deutsch-slovenisches Hand Worterbuch), Celovec, 1908.
Var nas
V narečju severozahodnega dela Beneške Slovenije je istopomenski Bars okrajšava od Barnas ali Varnas s tipičnim slovenskim betatizmom. Var-nas ali varuj nas, varuje nas … Var je zelo pogost slovenski koren, vezan na zaščito, na dobro, na varnost. Od tod tudi staroslovenska varda, ki pomeni stražo ali stražno vojsko, pa tudi razgledno stražno območje na više ležečem terenu, od koder se pregledno vidi že na daleč, če se kdo približuje, npr. sovražnik. Od tod tudi ime Varda številnih višje ležečih zaselkov ter razglednih pobočij na Slovenskem in koreni -var- pri krajevnih imenih. Pa stražni nazivi, npr.: hervard za udarnega stražarja ali vojaka ter markvard (obmejni grof in s tem nosilec vojaškega obmejnega poveljstva in straže marke ali države) za obmejnega vojaškega plemiča ali krajnika (od tu Krajnska, ne pa napačno Kranjska).
V Beneški Sloveniji (kjer so tudi moje korenine) je ohranjeno zelo starodavno slovensko izročilo, imamo kar tri vasi z imenom Barnas oz. Varnas. Starejši domačini vedo še danes povedati, da se to ime nanaša na panterja, ki je bil tu čaščen v starem izročilu kot zaščitnik ljudi in tu nekoč tudi fizično bival. Panter ali bars je torej pri Slovencih prisoten že od nekdaj. Nismo ga nikakor prevzeli od Nemcev, ker so ti bistveno mlajši narod od nas.
Norik
Na območju današnje Slovenije je bil panter upodobljen že v prazgodovinskem obdobju na znameniti situli iz Vač, ki izvira iz starejše železne dobe (danes pod imenom Hallstatt) in je trajala do okoli leta 400 pred Kristusom. Nosilci te kulture so bili Slovenci, znani tudi pod imenom Vindi (Windisch) ali Karni. Slovensko kraljestvo Norik se je imenovalo po kralju Noriku že okoli l. 1417 pr. Kr., kot navaja Martin Bavcer (1595–1668) v svojem znamenitem delu Zgodovina Norika in Furlanije (Sveta Gora nad Gorico, 1663). Bavcer se je pri svojih navedbah opiral na avtentične zapise starogrških in starorimskih piscev (Celestin, Lacij, Tacit, Strabon, Jordanes, J. Cezar, Plinij …).
Kraljestvo Norik je torej nosilo ime po kralju Noriku in njegovem glavnem mestu Noreji (območje današnjega Solkana in Gorice ob Soči), prebivalci Norika pa so bili Karni ali Vindi, Vinidi … (zgodovinski izrazi za Slovence). Norik je bil dejansko samo drugo ime za Karantanijo ali Slovenijo (v virih Sclauinia), ki se je imenovala po Karnih ali Slovencih (v virih tudi z imenom Sclavi, Sclaborum, kar se nanaša izključno na Slovence), in po našem znamenitem izročilu, povezanem s kari ali kori, posvečenimi kamni, okoli katerih se je odvijalo vse družbeno, politično in duhovno življenje; kamnite mize ali laštre, okoli katerih je zasedala dvanajstija z županom (na dvanajstih karih ali kamnitih stolih), kamniti megaliti ali svetišča na energetskih točkah v čast bogu Belinu (slovenski bog zdravja, sonca, svetlobe, beline), pa tročani, knežji kamen in vojvodski prestol …
Se nadaljuje …
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
