To kar si je lahko privoščil Janković, pove vse o slovenski tranziciji in politiki, ki v spopadu za moč žrtvuje vse, tudi slovensko lastnino. Vsi so deklarativno za to, da ostane lastnina slovenska, a ključni sistemi so tuji, tragično in tudi farsično pa je, da večinoma hrvaški in srbski, z veliko asistenco slovenskih lobistov in slovenske politike. Ni čudno, da tudi znotraj Demosa nismo bili zreli za kompromise in nadaljevanje reform v koaliciji.
Ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih.
Janez Mihovec – Protiturski tabor v Cerknici Petnajsto in šestnajsto stoletje je bilo obdobje nevarnosti. Da malo parafraziram. Ne dosti drugače kot v današnjih “virusnih” časih. Kot posledica turške nevarnosti je po vsej Sloveniji zraslo … Beri dalje
Koronavirus nas je ozavestil, kako pomemben je naš dom in domovina, ki nam zagotavljata varnost, zdravje in toplino domačnosti, ki so poglavitne življenjske vrednote. Ozavestil nas je, kako smo lahko kot slovenska skupnost pozitivno naravnani k skupnemu cilju, kako preživeti in se razvojno naravnati v novih okoliščinah. Ozavestil nas je o pomenu samooskrbe s samozaščitnimi sredstvi, kmetijskimi pridelki in prehrambnimi proizvodov.
Kulaški procesi so bili predvsem politične narave, saj so sodniki sodbe utemeljevali s političnimi argumenti. Največ sodnih procesov proti velikim kmetom je bilo pred sodišči na Štajerskem in v Prekmurju. Na kulaških procesih so sodišča izrekla ostrejše kazni kot prejšnja leta: daljše odvzeme svobode, višje denarne kazni in kot najhujšo kazen – zaplembo premoženja.
Tovarišica Ilinka Todorovski, varuhinja gledalčevih pravic, dobro bi bilo, da odstopite in prepustite svoje mesto nekomu, ki bo zagovarjal gledalčeve pravice do nepristranskega, poštenega, resničnega, kritičnega poročanja. Potrebujemo varuha gledalčevih pravic, ki nas bo branil pred patološkim anti-janševstvom in levičarskim militantstvom novinarjev RTVSLO.
Napačno je, da sodobne migrante v Evropo enačimo s političnimi begunci, ki potrebujejo in so upravičeni do političnega azila. Razumeti jih je lahko kot okupatorje 21. stoletja. Z njimi namreč muslimanska uma poskuša okupirati in si v nadaljevanju podrediti Evropo.
Preden je Janša postal premier, je bil sestanek med Pahorjem, Janšo in Kučanom na Gregorčičevi. To je bila le kratka novička, enkrat samkrat, nobenih komentarjev. Zanimivo. Če je Kučan penzionist in nima z ničemer nič, zakaj to srecanje? Ko so bile težave s Hrvaško zaradi zaliva in je prišel Mesić v Slovenijo, se je sestal s Kučanom, penzionistom.
Osmega aprila, na cvetno nedeljo 1990, smo volili v tri domove Skupščine. V Družbenopolitični zbor in Zbor občin smo volili demokratično, v Zbor združenega dela ne. V prvih dveh je DEMOS zmagal, v tretjem ne – zaradi odločilnega vpliva starih partijskih struktur v podjetjih. Znotraj koalicije DEMOS so bili zmagovalci Slovenski krščanski demokrati, druga je bila Slovenska kmečka zveza.
V Sloveniji se znova opaža, da je za nekatere politike in medije, žal to velja tudi delno za javni zavod RTV, ideologija bolj važna kot varnost ljudi. Tisti, ki se niso hoteli posloviti od komunizma oz. za katere je bila Venezuela vzgled, slišimo danes, da se bojijo za demokracijo. V Avstriji so politične stranke sprejemale vse ukrepe enoglasno, tudi to, da vojska pomaga policiji, da nadzira meje, varuje določene objekte npr. veleposlaništva, in velika večina medijev vseh političnih barv spodbuja ljudi, da se ukrepov zaradi varnosti sebe in svoje okolice dosledno držijo in ne podtikajo vladi, da hoče uvesti diktaturo.
Giuseppe Tartini se je rodil 8. aprila leta 1692 v Piranu. Po zasutju piranskega mandrača pred več kot 120. leti so glasbenemu mojstru in violinskemu virtuozu pred njegovo rojstno hišo postavili bronasti kip v nadnaravni velikosti.
Medtem ko se koronavirus še naprej širi, je škof Athanasius Schneider pozval duhovnike, naj posnemajo Jezusa Dobrega Pastirja in naj zavoljo duš celo ne ubogajo krivičnih ukazov škofov, o katerih on pravi, da se zdaj vedejo bolj kot »posvetni birokrati«, kakor pa »pastirji«.
Nevarnost, da bi okoli 10 % ljudi, predvsem zdravstveno in socialno najšibkejših, pobrala pandemija, razgalja realnost naših družbenih razmer. Še zlasti, ker njen izbruh sovpada z zamenjavo vlade, ki nas je v veliko veselje nekdanjih … Beri dalje
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) poziva medije, ki poročajo o širjenju epidemije, kjer so še posebej prizadeti določeni domovi za starejše, k posebni občutljivosti za stiske oskrbovancev, njihovih svojcev in osebja, ki v težavnih razmerah skrbi za te starostnike.
V slovenski medijski in publicistični folklori velja, da je vse, kar ni izrazito levo in revolucionarno, desno, zaostalo in celo fašistično; kar pomeni, da je – vse, kar ni levo in revolucionarno – treba onemogočiti, zatreti, kaznovati, bognedaj obdariti z enakopravnim obravnavanjem.
Nekoč sem povabil Ranko Iveljo, da se srečava na kavi, ker se je obregnila na neki moj javno objavljeni zapis. Zelo prijazno se je odzvala, do srečanja na kavi pa ni prišlo. Ali je bila med nama nevidna pregrada ali pa prepoved prehoda čez most na drugi breg.
Ideje Rastoče knjige uveljavljajmo s poglobljenim branjem, z vsestranskim razmišljanjem, uporabo svetovnega spleta, telefonskimi stiki ter drugimi dejavnostmi, ki ne ogrožajo našega vsakdanjega življenja in življenj drugih ljudi.
Alenka Bole Vrabec, igralka, režiserka, kulturna animatorka, prevajalka in odlična kuharica. Vse to je delala na očeh javnosti. Ja, tudi kuhala, saj je v več tiskanih medijih objavljala kuharske kolumne, »začinjene« s široko razgledanostjo.
To, da Bog dela vse preko majhnega, na poseben način upoštevajo ljudje na Ljubnem v Zgornji Savinjski dolini. Na cvetno nedeljo k blagoslovu ne nosijo le običajnih butaric, ampak iz pomladnega zelenja, lesa, šibja in lubja ročno oblikovane predmete iz vsakdanjega življenja. Rečejo jim ljubenske potice.
Povsem votle so besede objektivističnih in nadzgodovinskih pogledov, da bo šlo življenje naprej tudi po tej epidemiji covid -19, ker je še vedno šlo, saj si je tudi po kugi v času cesarja Justinijana leta 542, Boccaccia leta 1348, Shakespeare v začetku 17. stol., svet znova opomogel. Življenje si je res opomoglo, ni ga bilo konec, a generacija, ki je kugo doživela, je bila zdesetkana, preživeli pa z njo trajno zaznamovani.