Dokler je upanje, je življenje. Upanja pa brez presežnega, onstran tega, kar je dosegljivo čutilom, ni. Morda pa izbris presežnega, transcendence – Boga po krščansko – le ni tako nedolžno početje, ampak je eden od pomembnih znanilcev izbrisa človeka, zaton človeštva!?
Slovenija bi lahko zaradi svojih netipičnih potez odigrala vlogo pravega mostu, da se vzpostavi več ravnotežja med konservativnim in liberalnim tokom v zahodnoevropski družbi in politiki. Prav tako pa bi lahko bila vloga Slovenije, ki je sicer bližja vzhodni izkušnji, pomembna pri vzpostavitvi večjega ravnotežja med zahodom in vzhodom znotraj Evropske zveze.
Negativna selekcija strank, gibanj in posameznikov, ki je globoko zakoreninjena, je problem ki prežema vse ravni skupnosti tega naroda.
Zdi se mi, da je Cerkev v Sloveniji s spremembami v pokoncilskem duhu nekoliko pretiravala. Menim, da bi morali v cerkvi, predvsem pri bogoslužju, marsikaj počistiti. Tam, kjer smo šli verniki v svoji drži in sproščenosti predaleč, bi nas morali duhovniki opozoriti in poučiti, kaj je primerno in kaj ne. Že zdavnaj bi morali na škofovski ravni skupaj z duhovniki in laiki odbrati ter presejati, kaj od tradicionalne in kaj od sodobne cerkvene drže obdržati in kaj opustiti.
Slovenski prelom je bil izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990, za katero lahko rečem, da je slovensko volilno telo na nobenih kasnejših volitvah podobnega kova ni preklicalo in je torej svoji izbiri ostalo zvesto.
Boga sem našel v svojem notranjem glasu, ki mi govori, kaj smem delati in česa ne, pa tudi kaj moram storiti in česa ne smem opustiti, ker je tudi to lahko greh, kot tudi v vesti, ki me kaznuje, če storim kaj hudega.
O žgoči problematiki dnevnoinformativnih in političnih oddaj že dolgo psi lajajo, a karavana gre dalje. Tudi pod novim direktorjem iz kvote SMC.
Kdaj bo ob katoliški gimnaziji ustanovljena katoliška strokovna srednja šola, saj Cerkev na Slovenskem, katoličani, potrebujemo dobre kristjane tudi na celi vrsti drugih področij: medicinske sestre, obrtnike, tehnike različnih profilov, kmečke gospodarje in gospodarice, gospodinje itd.
Demokracija in svoboda pa sta vrednoti, za kateri se moramo boriti, ker nas je še dovolj, ki smo izkusili totalitarizem in vemo, da se v njem ne da živeti. Boriti se moramo na notranji fronti zoper petokolonaše totalitarizma, ki prihajajo na medijsko prizorišče s Fakultete za družbene vede in drugih z levičarskimi ideologijami prepojenih fakultet (za socialno delo, Filozofske in Pedagoške fakultete itd.).
Evropski rasizem: Opraviti imamo z demonstracijo večvrednosti pripadnikov določenih regij, če hočete po starem: germanskega in romanskega sveta nad slovanskim.
Če država ne more zaščititi državljanov pred histerijo anarhistov, potem je treba uzakoniti splošno pravico do nošnja orožja. Pravica do samoobrambe je namreč temeljna pravica vseh pravic, saj izhaja iz pravice do življenja.
Lahko bi bili in tudi smo ponosni, da imamo predsednika vlade, ki vidi dlje kot nekateri bruseljski birokrati. Slovenijo zna vključiti v EZ kot enakopravno članico; v svetovanje, razprave in v prihodnje delovanje Sveta EZ, da bi kot skupnost držav postala prijaznejša do vseh.
Anton Drobnič je živel v izjemnem času in je s prijatelji prepoznal svoje poslanstvo pogumnega pričevanja za tiste in v njihovem imenu, ki so bili poklicani v mučeništvo za državo in svobodo, ki jo imamo danes za samoumevno.
Da bomo s smelostjo in daljnovidnostjo in vsemi tistimi, ki podobno razmišljajo, obnovili in ohranili našo domovino in Evropo, potrebujemo demokratično večino, ki jo imajo volivci v svojih rokah. Volivci pa, kot vemo, ne padejo z neba.
V primeru referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah se je pokazala intelektualna inferiornost selekcije kadra vladne koalicije nasproti kadru opozicije. To je specifična težava političnih strank te vladne koalicije, med katerimi sta osrednji SDS in NSi.
Predlogi za spremembe, ki jih prinaša nedeljski referendum, so izraz prepričanja, da je dovolj diskusije ali Fajonova ali Šarec. Zanju v slovenski politiki nikoli ne bi smelo biti prostora. Ne zaradi ideologije, ki je pri Šarcu niti ni, ampak zaradi osebne nezrelosti.
Nesprejetje omenjenega zakona ne bo povzročilo katastrofe, vse bo ostalo tako, kot je bilo, razni jankovići bodo še naprej gradili kanalizacijo nad vodnimi viri, ampak takrat se ne bo nihče razburjal zaradi varovanja pitne vode.
Očitno tudi politiki EZ niso več branitelji tega reda in pravil? Torej se pogrezamo v mehak in prefinjen totalitarizem medijske nasilnosti, ki ne vidi več resnice, pač pa sedi le še na pragmatični udobnosti, ki jo veter maje in kjer nihče ne more biti več gotov, da jutri ne bo lažno in brez razlogov obtožen česarkoli, totalitarni spretneži pa si manejo roke v gotovosti svojega prestižnega ali finančnega plena?
Referendumskega izida ni mogoče olepšati. Novela je padla, njena zavrnitev je bila plebiscitarna in udeležba je bila za referendumsko odločanje sredi julija izjemno visoka. Poraz zagovornikov novele ni bil niti časten, za kar bi zadostovala … Beri dalje
Ko ni več razlike med Frankfurter Allgemeine in Suddeutsche Zeitung ali med Le Mond, La Figaro in Liberation, vsaj ko gre za poročanje o neki drugi državi, kot v zadnjem času o Sloveniji, se lahko vprašamo, kaj se dogaja z mediji in z novinarji.