K. Cingerle, Družina, A. M. Poznič: Z afero NKBM 10 let po pogovorih del pravosodja rešuje Klemenčiča, Maslešo in Pivkovo

Tretjega maja je bil svetovni dan svobode medijev, katerega slogan je letos bil Naj novinarstvo cveti!. Kaj sploh je svoboda medijev in koliko svobode si lahko novinar dovoli, ne da bi posegel v pravice drugih, smo povprašali moralnega teologa in publicista ter župnika v Ihanu pri Domžalah, Andreja Marka Pozniča.

Medtem ko je v nekaterih državah še vedno zelo aktualno kratenje svobode medijev, pa se v Sloveniji spopadamo z drugačno situacijo. Svobode medijev in novinarjev pač ni mogoče kar zapovedati, meni Poznič, mogoče jo je le ukiniti. »S svobodo je križ, če jo razumemo le v smislu ‘delam (pišem, poročam), kar mi paše’.« Svoboda medijskega prostora je nujna, vendar se zavzema za poročanje po resnici in pravici, s čimer pa se po njegovem mnenju ne strinjajo vedno vsi. »Za svobodo mora biti založnik/lastnik medija, za svobodo mora biti novinar in urednik, za svobodo mora biti tudi bralec. Ker je členov verige toliko, ker je tudi toliko različnih interesov, nenehoma prihaja do kratkih stikov, pretrgane verige s cenzuro/samocenzuro in tudi laž, obrekovanje in opravljanje najdejo svoje mesto.«

Medijski prostor mora biti najprej pluralen

Tako kot so v Društvu novinarjev Slovenije in Združenju novinarjev in publicistov opozorili na pomanjkanje pluralnosti medijev, je isto težavo izpostavil tudi Poznič. »Da bi medijski prostor bil resnično svoboden, mora biti najprej pluralen. Ideološko pluralen«, je povedal in dodal, da tega v Sloveniji ni. »Ko je medijski prostor pluralen, recimo tudi idealno razdeljen po politični in gospodarski moči, potem medijske hiše druga drugi delujejo kot korektiv.« V takšnih razmerah imajo ljudje možnost izvedeti več strani iste novice, saj je vedno prostor za več interpretacij. Poudaril je tudi, da bi morali biti ljudje kritični do novinarjev, tudi do tistih, ki zagovarjajo iste interese kot oni. »’Naši’«, posebno, če so kontinuitetni, novinarji gledajo hudo skozi prste. Vzemimo primer Klemenčič, Masleša, Pivkova in celotne zlorabe pravosodja v primeru Patria. Drugje bi ti in še drugi, ki so tako očitno zlorabljali pravo, morali že odstopiti, ker bi jih ‘nabijali’ mediji, ki ne mislijo kot oni. Enako misleči, bi jih poskušali zagovarjati, če bi bilo to mogoče. V primeru, ko US z imenom in priimkom sodniku očita, da je kršil ne le pravo, temveč tudi človekove pravice, ne bi bilo izgovorov. Pri nas pa preprosto to pometajo pod preprogo pozabljivosti, tudi tako, da ustvarjajo afero ‘NKBM’ z glavnim igralcem, spet JJ.”

Več: Družina

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.