J. Strgar: Smo kristjani ovce?

Foto: arhiv Časnika.
Foto: arhiv Časnika.

Tisti, ki smo v Sloveniji hoteli ostajati v občestvu krščanstva, v civilizaciji in kulturi naših prednikov, smo morali pogosto poslušati očitek, da smo kakor ubogljive ovce. Prinesli in širili so ga, ter po drugi vojni nasilno vzdrževali Stalinovi učenci in njihovi potomci. Imeli so nas za zaostale, slepo poslušne Cerkvi. Sam sem o tem razmišljal že od mladosti naprej in se spraševal, koliko je v tem resnice?

Res je, smo, ali vsaj morali bi biti, kakor ovce, ki sledijo Pastirju. A vedno znova sem ugotavljal, da sledimo dobremu pastirju. Pastirju, ki pozna svoje ovce in pozna razpotja sveta, ki nas usmerja po koordinatah vsega dobrega, vsega tistega, kar vsebuje poštenje, služenje drug drugemu, to je kulturi kakovostnega telesnega in duhovnega bivanja »zdaj in vekomaj«. Tu smo in poslušamo njegov glas, kolikor pač zmoremo.

Naš »ovčji« status pa nas usposablja biti sredi tega sveta. Tako smo opazovali in doživljali nauke ter ukrepe tistih, ki nam očitajo zaostalost. A kaj smo videli? Odsotnost slehernega poštenja, zaničevanje vsega dobrega, tudi vere, torej vsega, kar so nam zapustili naši očetje. Iz te njihove drže se je rodilo vse hudo, od razkroja družbe, do pobijanje ljudi, ki niso hoteli biti po njihovi meri. In še naprej: pobite brate in sestre, vseh stanov in starosti in so razmetali po grapah in breznih, ki še danes niso pokopani. Sledili so njihovim voditeljem, kakor neuke ovce. Strašno nasprotje!

Čeprav je to nasprotje očitno in bi nam moralo biti v opomin, ni vedno tako. Namesto, da bi si utrjevali svojo krščansko zavest, civiliziran pogled na življenje, smo spet podlegli in v marsičem sprejeli status, kakor da smo pohlevne ovce. Poglejmo letošnje politično prizorišče, ko je toliko naših ljudi nasedlo propagandi, ki je bila usmerjena proti nam kristjanom, ki smo v veliki meri člani Nove Slovenije – krščanske demokracije, avtentične nosilke krščanske prisotnosti pri nas in v svetu, češ da ta stranka, zlasti posamezni njeni voditelji podpirajo stari komunizem. Kakšna ponovna prevara, ki so ji toliki nasedli, priznajmo! To se je zgodilo, ko je javna statistika zaznala rahel vzpon te stranke in nastal je alarm, kakor da se to ne sme zgoditi. Za nas, ki skušamo ostajati v okviru krščanskega pogleda na svet je ta manipulacija še posebej nepričakovana. Huda zlasti zato, ker ni prihajala od poklicnih sovražnikov vere in kristjanov, to je od starih in novih komunistov, temveč s strani »demokratičnih« sopotnikov. To se sicer ni zgodilo prvič, a zanimivo, spet pred volitvami. Ob tem kaj hitro zaživi spomin na usodne čase, ko so revolucionarji ob pobijanju nedolžnih žrtev zahtevali, da so si izkopavali svoje lastne grobove.

Sprašujem se, kdaj bomo spet trdnejši v svoji krščanski drži in bomo lahko v miru in sožitju z drugimi soustvarjali lepše čase? Kakor nekdaj, nas Slovenija tudi danes nujno potrebuje, ne podlegajmo manipulacijam.