Regionalne in osrednja proslava 50 letnice TO naj bi proces poneverjanja slovenske osamosvojitve zaključile. Stare sile, ki so bile na čelu z Milanom Kučanom odkrito v ozadju vseh teh prizadevanj bi končno “dokazale”, da smo se Slovenci 1990 odpovedali le jugoslovanskemu okviru, ne pa totalitarizem zamenjali z demokracijo.
Predsednik Vlade RS obiskal MORS
V ponedeljek, 5. 11. 2018, je predsednik Vlade RS Marjan Šarec obiskal ministrstvo za obrambo. Preko videokonference se je pogovarjal z našimi vojaki na misijah v tujini in mimogrede, kot je splošna navada in dolžnost politikov, izustil še nekaj primernih fraz. V ušesih nam odmeva predvsem: “Leta 1991 smo se odločili, da imamo Slovensko vojsko kot enega od temeljev slovenske državnosti.” Če povzamemo celoto njegovega postopka lahko mirno zaključimo, da jim je sporočil, naj svoja pričakovanja nekam vtaknejo.
V kratkem bo minilo dva meseca, kar je 13. septembra prisegla 13. slovenska vlada: Njen predsednik je doslej dokazal, da ljubi in obvlada pojavljanje na javni sceni. Kaj drugega od igralca in uživača v politiki tudi ni bilo pričakovati. Izkazal se je kot izjemen mojster fraz in vse pogosteje se mnogi sprašujemo, ali se sploh zaveda, kaj govori ali pa misli, da je na odru, kjer pravzaprav za vse odgovarja avtor in je igralec dober le v tem, če zna to ustrezno interpretirati. Že trditev v Komnu, da v Sloveniji med II. svetovno vojno ni bilo državljanske vojne, je dvignila obrvi.
Po trditvi, da smo se 1991 odločili za slovensko vojsko kot enega naših državnih temeljev, pa mu po 10. oktobru ne moremo in ne smemo več verjeti. Znano je namreč, da je na takratnem največjem poizkusu falzificiranja slovenske zgodovine bilo navzočih kar nekaj njegovih ministrov, sam pa se je zaradi neudeležbe na proslavi “50 letnice TO” organizatorjem opravičil. Žal nimamo pravice sklepati rok in govoriti: “O Bog odpusti mu, saj ne ve, kaj dela!” Očitno greši zavestno oziroma po naročilu!
Demokracijo usodno ogroža neizpeljana lustracija
Tistim, ki smo doživljali nekdanjo Titovo Jugoslavijo in potem osamosvojitev ter v njej celo sodelovali ne samo z dušo in srcem, kot večina Slovencev, ampak smo bili pripravljeni žrtvovati tudi življenje, nihče ni dal garancije, da bomo Vojno za Slovenijo preživeli, je bilo že od njenega prvega dne jasno, da bo njena demokratična narava dolgo, če ne stalno ogrožena. Bolj kot odsotnost množičnih žrtev, ki bi v državljanih, predvsem pa svojcih padlih ustvarila kritično maso braniteljev bistva in vsebine največjega dosežka Slovencev v zgodovini, na Hrvaškem jih je bilo kar 13 000, je usodna neizpeljana lustracija. Ne mislim idejno, ker je ta neizvedljiva, tudi ne toliko politično, ampak kazensko. Številni poklicni morilci in preganjalci slovenskih demokratov so jo nedotaknjeni preživeli. Slovenska pomlad nosi velik del krivde zaradi svoje naivnosti, ko se je zadovoljila s politično higieno. Obljubljeno je bilo, da nosilka slovenskega totalitarizma ne bo prevzemala držatvornih resorjev. Že Kučanova izvolitev za prvega slovenskega predsednika je vse podrla. Ko so nekdanji komunisti prevzemali ustavno sodišče, ministrstvo za pravosodje, notranje zadeve in vojsko, zlasti pa parlament, se je začela svojevrstna “žametna” kontrarevolucija.
Nadaljevala se je s sistematičnim prevzemanjem organizacij civilne družbe. Med njimi je bila tudi Zveza veteranov vojne za Slovenijo, ki se je iz branilke vrednot osamosvojitve spremenila v njihovo največjo zanikovalko. Uvedbo demokracije in samostojne države nam je začela vsiljevati kot nekakšno reorganizacijo oziroma modernizacijo stare družbene ureditve. Odločilno krivdo zanjo bolj pripisujejo srbskemu voditelju Miloševiču kot pa slovenskemu narodu, ki je v duhu najboljše evropske demokratične tradicije končno dokazal svojo zrelost.
Slovenci naj bi se leta 1990 odpovedali le jugoslovanskemu okviru
Regionalne in osrednja proslava 50 letnice TO naj bi proces poneverjanja slovenske osamosvojitve zaključile. Stare sile, ki so bile na čelu z Milanom Kučanom odkrito v ozadju vseh teh prizadevanj bi končno “dokazale”, da smo se Slovenci 1990 odpovedali le jugoslovanskemu okviru, ne pa totalitarizem zamenjali z demokracijo. To je tudi vsebina opozoril, da si naj resnični osamosvojitelji nehajo lastiti samostojno in mednarodno priznano slovensko državo. Po novem naj bi bila to zasluga Kučanu zvestih oficirjev nekdanjega slovenskega dela jugoslovanske TO. Glede na dejstvo, da je bil tem načrtom v oporo močan center znotraj generalštaba, tam naj bi bili tudi duhovni in materialni očetje simbola 50 letnice, lažnega znaka brez zgodovinske osnove in primere, bi pričakovali, da je predsednik vlade prišel pomagati ustvarjati ustavni red v slovenski vojski. Očitno se njene idejne in za slovensko prihodnost lahko usodne krize niti ne zaveda. Upajmo, da bo vsaj načelnik generalštaba storil svojo temeljno dolžnost in ideoligizirani del častnikov spravil v njihove poklicne okvire. Glede na dejstvo, da naj bi se petdesetletnici upiral in ji celo nasprotoval, se zelo lahko zgodi, da ga bodo v kratkem “spakirali”.