Ervin A. Schwarzbartl: Potrebuje Slovenija voditelja kot sta Orban in Trump?

DA!

Dalje. Se strinjate, da »samo drugačni ljudje spreminjajo svet; nihče normalen ni še nikoli dosegel nobene ušive spremembe.« (Frederik Backman).

Prebral sem Turkovo »Koto 101«, berem Jančičevo »Fake News«, Demokracijo, Reporter, Družino, Spletni portal Časnik, Novo 24 tv, TV 3…. Že zdavnaj sem pa odpovedal Delo, ne sledim poročilom in Fake news informativnim oddajam RTV Slovenija, POP tv…. Ob podpisu koalicije SKD z Drnovškom 21.1.1993, sem izstopil iz stranke SKD, edine v kateri sem kdaj koli bil, celo član SZDL ne. Zato menim, da bi Slovenija nujno potrebovala na oblasti človeka »kova« Orban in ali Trump. Še najbližje jima je Janez Janša. To so državniki in politiki, ki so brez dlake na jeziku, proti potvarjanju, laži, obrekovanju in za svobodo ter pravičnost sodstva. So izjemno odgovorni politiki za svojo državo, ki jo vodijo in si prizadevajo, da svet ne utone v defetizmu do pozitivnih vrednot, Sorosovi multikulturnosti in vsesplošni skvarjenosti (koruptivnosti) oblastnikov. Se ne strinjate? Če se ne, je potem vas bolje, da se še naprej slepimo z lažno demokracijo, navidezno strankarsko pluralnostjo, hinavskim prikrivanjem številnih nečednosti, zablod, oškodovanj davkoplačevalcev in se javno ter glasno proglasimo za državo kontinuitete pretekle komunistične oblasti, ki je zrasla iz krvi, laži, prikrivanja in jim sla po oblasti še vedno ni pošla. O tem sem pisal že večkrat v preteklosti (Glej na primer: »Smo vredni samostojne države?«, Časnik, 1. 2. 2014, Demokracija 6. 2. 2014; in »Bo Slovenija po 27. aprilu Putinu predlagala, da postane 23. Ruska federacija?«, Demokracija 3. 4. 2014).

Berem stališča naših politikov, sodnikov, tudi gospodarstvenikov in medijskih informatorjev oblasti, ki z besedami »To je prava smer« zaključujejo svoje »gosgovore« in obrazložitve, ki to niso, ko zagovarjajo svojo poniglavo politiko, polomije in neuspešnost ter s hinavskim prikrivanjem dejanskega stanja razlagajo zakaj še niso dosegli zastavljenega cilja, ali obljubljenih rezultatov in kako oni »razumejo« Ustavo. Kje je tu skrb za »slehernega državljana«, kot rad poudarja Miro Cerar, ko brani svoje ustavne in zakonske kršitve. Kje je skrb za dobro države, ko predsednik države molči ob očitnih kršitvah človekovih pravic in zlonamerni, celo lažnivi (»Fake News«) medijski gonji zoper posameznike, ki si upajo razkrivati številne nečednosti in škodljive odločitve za dobro državljanov. In kaj se potem zgodi, ko »obtoženi«, večinoma po dolgotrajni sodni proceduri, doseže oprostitev, ali zastaranje »zadeve« ali celo izpustitev iz zapora – prenehanje prestajanja kazni za nekaj česar ni zakrivil). Ali že pred glavno obravnavo tožniki odstopajo od tožb, ker se prestrašijo, da se bo na obravnavi sodišče moralo javno izreči  zoper njih na osnovi neizpodbitnih dokazov iz skoraj povsem uničenih arhivov in tako priznati zločinskost organov komunističnega režima pred osamosvojitvijo. Ali da morajo posamezniki svojo pravico iskati na Evropskem sodišču. Pa še bi lahko našteval, kako malo mar je oblastnikom za »slehernega državljana«, če stvar ni v njihovem interesu in v zaščito privilegiranih prvorazrednih državljanov, ki jim za kazniva dejanja ni potrebno odgovarjati, se jim dokazi celo brišejo, včasih celo zgubijo. Podobna zaščita velja tudi za gospodarske, politične, kulturne strukture, ki jih »omrežja« (mafija) izrabljajo za svoje koristi in obvladovanje državljanov. Nič se ne zgodi! Nihče se žrtvam ne opraviči. Tudi morilci in njihovi ukazovalci za poboje po šeststotih in več moriščih niso niti procesirani in ne obsojeni. Spomeniki krvnikom in »naročnikom« morije, pa še kar stojijo in ustanove, mostovi ter ulice se še kar imenujejo po njih.  Pa mi recite, da Slovenija ne rabi državotvornih vodij kot so Orban, Trump, Janša, ampak naši »slovenski naravi« povsem ustrezajo Cerarji, Erjavci, Židani, Celarci, Kopači, Makovci itd, ki skrbijo in si prizadevajo, da bomo spremenili Ustavo, priznali Arafatovo Palestino, ribarili v kalnem in se priklanjali Putinu, ohranjali »tekovine revolucije«, podaljševali čakalne vrste in zatirali zasebno zdravstvo, otežili delo zasebnim šolam, multikultivirali pojem družine in spola, uničevali redke plodne površine in vrtali drage tunele, zniževali ceno državne banke, itd, da ne »dolgovlačim«, ker spisek je enormen.

Sem zapisal kaj novega, še ne slišanega ali prebranega? Priznam, da nič! Res nič, ker vse to in še marsikaj je že bilo povedano in zapisano. Problem je drugje. Oblastni mediji o marsičem spornem ne pišejo in ne obveščajo svojih državljanov ter jih celo zavajajo in »vzgajajo« v (ne)vrednotah, ki nasprotujejo zdravemu razumu, resnici, odkritosti in poštenju. Ovirajo celo odkrivanje in obelodanjenje zgodovinskih dejstev, jih ignorirajo in »gonijo« svojo lažnivo »resnico«. Zato so kritični mediji, ki sem jih omenil v uvodu, »primorani« pisati in govoriti o stvareh, ki običajne državljane ne zanimajo, saj morajo le ti predvsem poskrbeti za svoje preživetje. Naklada in gledanost kritičnih medijev je zato skromna, preskromna, da bi ozaveščala volivce in davkoplačevalce. Za povrh pa v režimskih medijih nam državljanom vztrajno perejo možgane, kako moramo misliti »o in za naprej« in naj nas pretekla krvava zgodovina ne zanima, razen seveda o »zaslugah« NOB pa moramo vedeti, ko so komunisti že na Čebinah osamosvajali Slovenijo. Hecno, ali ne! Ne!! Žalostno, in še bolj žalostno je, ko gredo državljani na volišča in tam volijo svoje »grobarje« svobode, demokracije, in človekovih pravic, ter zanikovalce resnice. Nekateri pa se tja vedno manjkrat odpravijo, saj menijo, da se ne da nič spremeniti.

Naj zaključim. Upam in pričakujem, da se bo Orban, kot je voščil svojim državljanom za Božič, še naprej boril, da Evropa ostane evropska, Madžarska pa svobodna in ne Sorosova,. Prav tako želim, da se bo Trump, z neposredno besedo in brez dlake na jeziku, boril proti obrekovanju in »diplomatskim igricam« ter za močno ZDA, ki bo branik pred grožnjami »levakov« in teroristov, Janša pa se bo še naprej prizadeval za svobodno, demokratično in razvojno uspešno državo, očiščeno bremen preteklosti in vplivnih omrežij ter krivosodja.

Bog daj, da bi bilo tako in bi volivci ob prihajajočih volitvah spoznali svojo slepoto, privzgojeno v enoumju in, kot piše Cukjati, z glasovi v podporo desnosredinskim strankam omogočili »edini preboj Slovenije iz slepe ulice, v katero nas je pripeljala tranzicijsko-komunistična opcija«. Sem preveč zahteven, je upanje nerealno? Od vas volivci je odvisno, od vaše pokončnosti, od vašega hotenja, izraženega na plebiscitu 1990, da bo Slovenija država Slovencev in ne fevd mafijskih združb. Zato volite znane in poštene stranke in poslance, ne »novih obrazov«, za katere ne veste, kaj imajo za bregom. Ko boste »nove obraze«, ki jim boste spet namenili svoj glas, spoznali, bo prepozno. Da so ljudje vedno žrtve prevare in samoprevare, ko to spoznajo, pa je prepozno, je rekel že Lenin, oče boljševizma[i]. (Lenin: »Trije izvori in trije sestavni deli socializma«)

Potrudimo se, ozavestimo se, ne bodimo bojazljivci, da ne bo prepozno!!  

[i](Lenin: »Trije izvori in trije sestavni deli socializma«)