A. Magajna: Ahmad Šami – izjema mora biti v naprej znana in jasno definirana

Screenshot/Twitter

Objavljamo izjavo Strokovnega sveta in Izvršilnega odbora Krščanskih socialistov Slovenije – Krekovih socialistov, kjer so proučili zaplet v z migrantom Ahmad Šami-jem.

Sočutje je vsekakor elementarna drža vsakega, ki prisega na krščanstvo. Ahmad Shamieh, kot vsi, ki so odšli od doma – ne glede ali kot begunec ali kot migrant – potrebuje pomoč skupnosti. Seveda mora biti ta različna za begunca, ki je eksistenčno ogrožen in naj bi bil v prvi varni državi oskrbljen, ali ekonomskega migranta, ki išče zaposlitev. Bistvo pa je to, da pri obravnavi ne smemo uporabljati dvojnih meril in različnih praks. Taka arbitrarna ravnanja pomenijo demontažo pravne države.

Sporočiti pa želimo, kar je bilo do sedaj premalo naglašeno, na kar je posredno opozorila tudi notranja ministrica in pobudniki ustavne obtožbe zoper predsednika vlade: IZJEME, KI ODSTOPAJO OD SPLOŠNEGA PRAVILA, MORAJO BITI V NAPREJ JASNO ZNANE,  DOLOČENE IN KONKRETIZIRANE!

Iščemo rešitve za poseben primer” pomeni razveljavitev  splošnih pravil. Res je, da ima vsak primer določene posebnosti, vendar nejasni kriteriji omogočajo arbitrarno presojo, ki je v nasprotju z formalnim pravom. Peljejo v razgradnjo in relativizacijo ustavnih norm in konkretne zakonske regulative, saj lahko politični subjekt arbitrarno posega v avtonomijo drugih vej oblasti. Rešitve za posebne primere se torej ne iščejo, ampak morajo iti v naprej natančno določene. Res je, da mnogi pravni akti vsebujejo izjeme, a te so običajno bolj natančno opredeljene kot samo pravilo. Na ustrezno argumentacijo je opozoril tudi predsednik države.

V koliko določene norme niso jasne, so za razjasnitev na razpolago drugi pravni instrumenti: uradna interpretacija oz. obvezna razlaga norme in / ali vpogled v pravno prakso.

To bi moralo biti izhodišče pri obravnavi izjem. Še posebej absurdno oz. kar pravno diletantsko pa je v konkretnem primeru sklicevanje na 51. člen Zakona o tujcih, saj mora biti že vsakemu študentu prava jasno, da se ta ne nanaša na konkreten primer – kaj šele ustavnim pravnikom. Žal pa se KREATIVNO PRAVO, ki išče “rešitve” ob jasnih normah ni zgodilo prvič: Spomnimo, se na odvzem mandatov poslancu in državnemu svetniku, ko je premier ob predhodnem mnenju  zakonodajno pravne komisije Državnega zbora ustanovil kar ad hoc delovno (plačano) skupino pravnikov – “pravno mnenje po naročilu”.

V zvezi z migrantsko krizo bi omenili le še nespoštovanje 308. člena KZ, ki določa kako ravnati z osebami, ki nezakonito prečkajo mejo – da ne omenjamo neupoštevanje Šengenskih pravil in Dublinskega dogovora.

Nevarno je, da se nekako “privadimo” na to, da se iz deklarirano humanitarnih razlogov, ki so pogosto neiskreni in neprimerni, saj je kaotični migrantski koridor, ki je v spremstvu zaslužkarjev pognal množice peš proti EU, bil v osnovi nehuman, etike, ki je pogosto nedosledna in opremljena z dvojnimi merili, in protibirokratske drže oz. po partijsko “višjih ciljev”, lahko obidejo pravne norme oz. se le-te kršijo.