V torek, 4. maja je matični odbor razpravljal o predlogu novega družinskega zakonika. Hkrati je pred vrati parlamenta ostalo več kot sto ljudi, ki so v imenu svojih organizacij hoteli sodelovati pri razpravi oziroma jo poslušati. Znova se je pokazalo, da projekt novega zakonika ne poteka tako gladko, kot bi si ga predlagatelji želeli.
Slovenijo nič ne sili v spremembo definicije družine
Zagovorniki sprememb ponavljajo, da je naša država dolžna na novo definirati zakonsko zvezo in uvesti v naš pravni red istospolne poroke. To med drugim pomeni, da bi se takim parom odprla pot do posvojitve otrok. Ta argument ne zdrži. Naša država tega ni dolžna narediti. Ustavno sodišče Republike Slovenije istospolno registrirano skupnost pojmuje kot “podobno” in ne kot enako klasični zakonski zvezi in še to samo na področju dedovanja.
Drugo vprašanje, na katero se sklicujejo zagovorniki novega zakona, zadeva diskriminacijo otrok v istospolnih zvezah. Tudi ta argument stoji na šibkih nogah, saj starši lahko določijo, kdo sme otroka odpeljati iz vrtca. Podobno velja za dostop do informacije o otrokovem zdravstvenem stanju. Morebitne posebne primere bi bilo mogoče rešiti tudi brez spreminjanja družinskega zakonika.
Po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice ni diskriminatorno, da zakonska zveza in istospolna partnerska skupnost nimata enakega pravnega režima, torej enakih pravic in dolžnosti. Dodatno je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu večkrat izrecno poudarilo, da Konvencija Sveta Evrope ščiti tradicionalno obliko zakonske zveze kot skupnosti moža in žene. Splošna deklaracija človekovih pravic s strani Združenih narodov in drugi mednarodni dokumenti govorijo, da je družina naravna in temeljna celica družbe, ki mora uživati posebno družbeno in državno varstvo. Skratka – pravica istospolnih zvez do statusa družine in zakonske zveze nima temelja v nobenem zavezujočem mednarodnem dokumentu o človekovih pravicah.
Nedodelanost predloga zakonika
V okviru seje matičnega odbora in tudi v okviru sprejemanja samega zakona so se pokazale pomanjkljivosti predloga zakona. Tako je postalo več kot očitno, da je predlog zelo slabo pripravljen. V dveh dneh razprave je matično delovno telo obdelalo samo dve točki predloga zakona. Poleg javnosti so pred vrati parlamenta ostali še različni strokovnjaki in različne organizacije, po oceni civilne iniciative okoli 140. V okviru razprave so bile vložene pripombe na več kot 130 od skupno 302 členov predloga zakonika. Na zakonik je bilo do tega dne vloženih že več kot 170 dopolnil.
Pri razpravi je Tilen Mlakar (Zavod Kul) načel tematiko o rejniških družinah. Tomaž Merše iz Družinske pobude je opozoril na probleme v primerih, ko sta starša ločena. V obeh točkah je predlog zakona nedorečen oziroma pomanjkljiv.
Tadej Strehovec (Komisija pravičnost in mir) je v razpravi opozoril na ključno slabost predloga zakona: ni bila opravljena analiza prejšnjega zakona. Med pomembnejšimi neodgovorjenimi vprašanji je to, zakaj smo v Evropi na zadnjem mestu po številu sklenjenih zakonskih zvez. Po njegovem mnenju je v okviru zakonodajnega postopka premalo narejenega za preventivo, konkretneje za pripravo na zakonsko zvezo in to v osnovni šoli, srednji šoli in kasneje na fakultetah.
Se obeta referendum?
Grožnja z referendumom postaja tako vse glasnejša in očitno tudi edini način vplivanja na zakonik, ki preostane njegovim nasprotnikom. Že v začetku javne razprave je podporo referendumu napovedala predsednica NSi Ljudmila Novak. Podporo referendumu prav tako napoveduje Aleš Primc iz Civilne iniciative.
Povezave:
Zakaj je potrebno v družinskem zakoniku ohraniti vrednoto zakonske zveze in družine?
Boj za družino se bo nadaljeval konec maja
Družinski zakonik v škodo vsem družinam
Ljudje ostali pred vrati parlamenta
Razprava o zakoniku obtičala pri drugem členu
Družinski zakonik pripravljen za drugo obravnavo na matičnem odboru
