Predstave, kaj je čarovništvo, so bile v 15. stoletju že uveljavljene in močno razširjene med ljudmi. Predvsem ženske naj bi se ukvarjale s to dejavnostjo in so bile tako priročna žrtev oblasti. Lahko bi rekli, da se je tako med podložniki kot med oblastniki oblikovala kolektivna psihoza norosti, kjer ni obveljala nobena pametna beseda. Odveč je reči, da se je pregon čarovništva dostikrat uporabil tudi takrat, ko se je bilo treba znebiti določene osebe.
Oblast se je preganjanja lotila organizirano. Čarovnice je preganjala inkvizicija. Vse to na »pravni« osnovi. Inkvizitorja Jacop Sprenger in Heinrich Kramer sta izdala priročnik za pregon, imenovan »Čarovniško kladivo«, in sicer v letu 1486. Lastno sprevrženost, frustracije in bolestnost sta pripisovala ženskam, za izgovor izbrala izvirni greh. Njuni nasledniki so njune ideje še malo dodelali, k vsemu skupaj pridali židovsko zaroto in tako je bilo vse pripravljeno za lov na čarovnice.
Zaslišanje potencialnih žrtev je potekalo za zaprtimi vrati, pri tem so uporabljali mučenje. Ob pogledu na mučilne naprave je jasno, da je bilo priznanje skorajda neizbežno. Pri nas so se procesi stopnjevali sredi 16. stoletja, se razmahnili v 17. stoletju: najhuje je bilo na Štajerskem med Dravo in Muro, kjer so sodišča v Ljutomeru, Hrastovcu in Mariboru delala s polno paro. Usmrtitev je bila tako na koncu odrešitev, in ne kazen.
Po Evropi je tako v procesih in nato na grmadah umrlo na tisoče žensk, katerih osnovna krivda je bila v tem, da so bile nekoliko drugačne od drugih, bile predmet neuresničenega hrepenenja ali pa preprosta ovira nekaterim.
Pri nas se je najbolj znan proces odvijal v Ribnici v letih 1700–1701 in je terjal vsej 7 žrtev. Domnevno zadnja med njimi je bila Marina Češarek, mati šestih otrok, ki je bila v času procesa stara približno 40 let. Zaradi obtožb čarovništva je bila obsojena na obglavljanje s cesarskim mečem. Njeno truplo pa so vrgli na grmado, kjer se je sežgalo v prah in pepel. To se je v Ribnici zgodilo 11. maja 1701.
Po tistem je oblast v času nastajajočega razsvetljenstva prepovedala to zločinsko početje. Marina Češarek je bila zadnja Slovenka, ki je zaradi čarovništva izgubila življenje.
Do konca druge svetovne vojne je sredi Ribnice stal mogočen grad. Nekje proti koncu vojne je bil požgan, osrednji del pa je ostal v obliki temelja. Obodi gradu pa so se ohranili in v Ribniškem muzeju je v enem od stolpov stalna razstava o čarovniških procesih pri nas.
