Slovenijo so zavzeli protesti. Razumemo jih. Ljudje želijo dati svoj glas ob siceršnjem občutku nemoči, saj je zadnji čas postregel z mnogimi dejstvi, ki jezijo, bolijo, prizadenejo: nezmožnost dogovora političnih strank o ključnih zadevah, oprostilna sodba kriminalu, take in drugačne goljufije in nepoštenosti politikov, nezmožnost priznati ‘nasprotni strani’ nekaj dobrega, nedostojna komunikacija, korupcija, neprestano nagajanje in politične igrice, ki imajo za cilj onemogočiti in očrniti drugega, nezaupanje v sodstvo …
Kljub vsemu naštetemu menimo, da protesti ne bodo rešili ničesar, še posebej zato ne, ker dajejo nasilnim posameznikom in skupinam možnost, da jih spremljajo in spreminjajo v anarhično stanje, v katerem so ogrožena celo življenja. Boli, ko gledamo skoraj vojno stanje na naših ulicah, boli tudi to, da prebivalci te ‘sicer mirne alpske države’ tako sliko pošiljamo v svet …
Tudi če se sicer mnogi dostojanstveni protesti ne bi sprevrgli v nasilje, naj bo dovoljen le kratek premislek. Kaj želimo doseči s temi protesti? Kaj bodo prinesli? Naj odstopijo vsi ljudje na položajih? Vsi politiki? Vsi sodniki? Naj odstopi vlada, državni zbor, predsednik, vsi župani, vsi mestni in državni svetniki? Kaj bo dan potem? In kdo bo kandidat na naslednjih volitvah?
