Binom Slovenija – Evropska unija je v zadnjih tednih letošnjega leta vse bolj neločljiv. Od ocen, ki prihajajo iz Bruslja, bo namreč odvisno, kam bo peljala pot, ki čaka Slovenijo v naslednjih letih. In če je bil v prejšnjem tednu scenarij zelo črn zaradi napovedi Evropske komisije glede slovenskih makroekonomskih kazalcev v prihodnjih letih, je tokrat Bruselj Slovenijo in njeno vlado presenetil z dokaj pozitivnimi ocenami. V bistvu je tokrat šlo za oceno proračuna za leto 2014, ki je bil objavljen le nekaj ur zatem, ko je parlament po 20-urni maratonski seji odobril isti proračun. Prejšnji petek je bil tako za vlado dan za proslavljanje, ki je dobilo svojo obliko v še eni nepričakovani potezi vlade: izdaji obveznic v vrednosti 1,5 milijarde evrov (kar pomeni, da se je Slovenija ponovno zadolžila za to vrednost).
Vlada z zaupnico in proračunom
Kakorkoli vzamemo, je bil prejšnji teden za vlado uspešen. Če je bila dokončna odobritev proračuna pričakovana, pa je bil nekoliko manj logičen pozitivni odmev, ki je prišel iz Bruslja. Proračunska seja se je prejšnji teden vlekla od ponedeljka do četrtka ,inkar je še bolj pomembno, vlada je na ta ukrep vezala zaupnico. Nevarnosti, da bi vlada padla, ni bilo. Tudi Desus, edina stranka, ki je v postopku nastajanja proračunskega zakona nejevoljno jamrala, je že zdavnaj napovedala svojo podporo temu temeljnemu zakonu. Kamen spotike bi lahko kvečjemu bil nepremičninski zakon, ki mu je Desus nasprotoval v prvotni obliki. A tudi pri tem so stranke v vladajoči koaliciji našle dogovor: zmanjšale so osnovo za proračun vrednosti davka na posamezno nepremičnino in tako zadovoljile tudi Erjavca (na sliki). Bratuškova je ob tem ugotovila, da gre pravzaprav za idealen čas, da povleče še eno potezo, ki jo je obljubila že ob imenovanju vlade marca letos. Takrat je dejala, da se bo ministrska ekipa v enem letu vrnila v parlament po zaupnico. Ker je bil proračun bolj ali manj usklajen z vsemi partnerji, je v to dogajanje vključila tudi zaupnico in tako dala ad acta preštevanje znotraj vlade, ki bi bilo morda februarja ali marca težavnejše. Skratka, dve muhi na en mah oziroma tri, če upoštevamo, da je bil hktati sprejet tudi nepremičninski zakon. Ob sklepu maratonske seje, ki se je sklenila malo pred sedmo uro zjutraj, je Bratuškova lahko spregovorila o trdnosti svoje vlade.
OK, so sporočili iz Komisije
Le nekaj ur kasneje se je Bratuškova lahko še drugič veselila, ker je pozitivna ocena za proračun prišla tudi iz Bruslja. Čeprav so poznavalci razmer in sami ministri tak razplet v dneh pred objavo napovedovali (očitno so prišepetovalci iz Bruslja predčasno razkrili pozitivno oceno), je bila zelena luč iz Bruslja nekoliko nepričakovana. Komisija je Ljubljani v bistvu poslala štiri kratka, a jasna sporočila: prvič, Slovenija učinkovito ukrepa pri odpravi presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Drugič, proračun je v skladu s pravili evropskega pakta o stabilnosti in rasti. Tretjič (in to je bila edina kritična pripomba), ukrepi, ki jih je Slovenija predvidela, predstavljajo omejen napredek pri upoštevanju fiskalnih priporočil. Četrtič, Slovenija naj dosledno izvaja proračun. Lahko verjamemo, da so si v vladi pošteno oddahnili, ko so prebrali gornje točke. In seveda samozavestno nastopili pred kamerami in mikrofoni. Bratuškova je dejala, da je Slovenija prišla do odločilnega preobrata ter da je bila v “ocenjevanju proračuna” med petimi najboljšimi državami v Evropi. Če je pozitivna ocena Bruslja dejstvo, pa so zmagoslavni toni še nekoliko preuranjeni: prvič zato, ker se ta ocena nanaša samo na proračunski dokument, medtem ko številke o makroekonomskih kazalcih (predvsem napovedi o padcu BDP in visokih deležih javnega primanjkljaja) kažejo nekoliko drugačno sliko. In najpomembnejši rezultati, ki bodo razkrili najbolj skelečo rano slovenske ekonomije, bodo znani šele sredi decembra: govorimo seveda o stresnih testih bančnega sektorja.
Vlada, ne bodi lena, se zadolžuje
Po premisi gornjih dveh odstavkov je bila petkova poteza vlade, da gre na tržišča v novo zadolževanje, presenečenje tudi za poznavalce razmer. Vlada je namreč to storila malodane tajno. Novico o petkovem zadolževanju so prvi objavili pri Financah, vlada je novico potrdila šele, ko so jo začeli povzemati vsi mediji. Druga nenavadna ugotovitev je ta, da je Slovenija šla v zelo izrazito zadolževanje: na trgu je zbrala 1,5 milijarde evrov, kar je 4,2 % BDP oziroma 300 milijonov več od proračunsko predvidene vsote za reševanje bank (najhujši problem, s katerim se mora vlada spopasti). Izdane obveznice imajo kratko, triletno ročnost, ki bi bila bolj značilna za manj izrazita zadolževanja. Tretja nenavadna ugotovitev je donosnost obveznic, ki znaša 4,7 %: da poenostavimo, gre za obresti na obveznice. Torej, če je bilo izdanih za 1,5 milijarde obveznic, bo kupec letno prejemal 70 milijonov evrov obresti oziroma v treh letih 210 milijonov evrov. Donosnost (4,7 %) je izrazito visoka predvsem glede na kratkoročnost obveznic (3 leta). Samo kot primerjava: Portugalska, ki je v hudem “zdravstvenem stanju”, se giblje okoli 4 % donosnosti na triletne obveznice, nezanesljivi Italija in Španija imata triletne obveznice z obrestno mero v približni vrednosti 1,75 %.
Če so bila zadnja sporočila iz Bruslja za Slovenijo pozitivna, je triletno zadolževanje po skoraj 5-odstotni obrestni meri izrazito previsoko. Tako visoke donosnosti v tem trenutku Italija in Španija nimata niti na desetletne obveznice. In zakaj se je Slovenija spustila v to novo drago izdajo obveznic? Bratuškova je dejala, da je tako Slovenija dokazala, da ima še vedno prosto pot na finančne trge. Ta izjava je bolj predstava za javnost. Vprašanje, ki ga je treba pri tem postaviti, pa je: po kakšni ceni? Kot premisa povejmo, da Slovenija obveznic ni prodala v “prosti prodaji”, ampak je celoten paket obveznic prodala enemu samemu kupcu (njegovo ime je še neznano). Dnevnik Finance je poročal, da je prav zaradi zaprtega tipa prodaje obveznic donosnost dosegla tolikšno vrednost in da bi na prostem trgu lahko padla vse do 3,5 %. Drugo vprašanje je, zakaj. Odgovor, ki ga je ponudila Bratuškova, je sicer nekoliko presplošen. Vlada je najbrž izkoristila primeren trenutek oddiha, ko so iz Bruslja prišle nekoliko bolj spodbudne novice in pred razkritjem stresnih testov bank. Nekatere špekulacije govorijo tudi o tem, da naj bi novo milijardo in pol evrov Slovenija namenila prav kritju bančne luknje. Skratka, na prave razloge za to, na prvi pogled težko razumljivo izdajo obveznic, bomo morali še počakati.
