Andrej Černic Grški “ne” bo še pogojeval evropsko ekonomijo. Mnogi se bojijo, da bi v naslednjih tednih pod udarom bile v prvi vrsti tiste države, ki veljajo za evropsko periferijo in ki so v preteklih letih bile … Beri dalje
Kaj za Slovenijo pomeni morebitni Grexit? Neskončna odisejada grškega premiera Aleksisa Ciprasa in njegove Grčije lahko za sabo pusti trajne posledice pri vseh državah EU. To je že zdavnaj jasno. V času nastajanja zapisa pogajanja … Beri dalje
Če pogojuje gledanje televizije še vedno železna srajca navade povprečnega slovenskega državljana in se odtok gledalcev manj občuti, pa je stanje tiska (predvsem dnevnega) katastrofalno. Že prejšnji teden smo omenili padec naklade Dela, ki je leta 2005 bila še v višini 82 tisoč dnevnih izvodov, v prvem trimesečju letos pa (samo še) 32 tisoč. Podobno je z Dnevnikom in Večerom.
Zakaj je FMR šel v odkup Dela? Petrič se z mediji ni nikoli ukvarjal v prvi osebi. Proizvodnja avtomobilskih delov in časopisno založništvo sta panogi, ki sta svetlobna leta narazen. Tako kot pivovarska industrija in časopisno založništvo. Petrič ni samo gospodarstvenik, je podjetnik, ki je (že spet) močno “omrežen” s širšimi politično-gospodarskimi interesi.
Slovenija že poldrugo leto doživlja precejšnjo gospodarsko rast. A žal politika (v prvi vrsti vlada) te številke včasih uporablja zelo zavajajoče. Kot da gre za dokaz, kako se v Sloveniji sedaj cedita med in mleko. Na tej podlagi je bilo v zadnjih mesecih sprejetih kar nekaj ukrepov, včasih tudi zelo populistično in z jasno volilno računico.
Primer Radan bo naprej preučevala policija, dejstvo pa je, da je ta afera nova gnojna bula, ki se je razpočila in pokazala stanje znotraj javnega zdravstva. Univerzitetni klinični center je izjemno velika blagajna, kjer tok denarja nikoli ne usahne. To je jasno vsem, ki delajo v tamkajšnjem okolju. UKC je plen politike in je plen številnih lobistov.
Če je sploh bil potreben še dodaten dokaz o tem, da vlada nima začrtane smeri krmarjenja, smo ga prejšnji teden nedvomno dobili z “nadaljevanko Zavarovalnica Triglav”. Že spet govorimo o eni od pomembnejših tem za Slovenijo ta trenutek. Vlada je namreč v prejšnjih tednih pripravila strategijo za upravljanje državnih naložb.
Probleme okoli plač, minimalnih, pa tudi “navadnih”, bi moral Cerar reševati nekoliko širše. Pa bodimo čim bolj
konkretni. Je minimalna plača, ki prinaša delavcu 600 evrov mesečno, prenizka? Da, v današnjih razmerah nedvomno. Je rešitev v tem, da se zakonsko zviša nivo minimalne plače? Ne, žal ne.
Janković simbolizira to, kar je v splošnem imaginariju delavcev antiteza skrbi za delavske pravice. Dokler je bil na čelu Mercatorja, je bil prvi slovenski “kapitalist”: če bi ga prej ne odstavili, bi najbrž tudi on, kot številni drugi menedžerji, poskusil izvesti menedžerski prevzem (po družinskem podjetju KLM).
Po aferi Patria in poročilu KPK se je v slovenski javnosti začela pojavljati zahteva po prečiščenju politike in po “novih obrazih”, ki naj bi bili neomadeževani. Medtem ko je desni pol slovenske politike imel v Janši še vedno edinega vodjo, se je vakuum, ki ga je na levici ustvaril propad nekdanje močne LDS, vsakič polnil z novimi strankami.
Nad Pivovarno Laško je zasijala rdeča zvezda. Ne, tokrat ne gre za nobeno ideološko vojno, niti za oživljanje jugonostalgije. Tokrat gre za rdečo zvezdo, ki jo mnogi zagreti levičarji (celo) sovražijo. Nemogoče … je mogoče! Slovenski pivovarji so dobili nove lastnike, nizozemskega velikana Heinekena.
Koliko bi ob cenah za delnico, ki jih ponuja Cinven, zaslužila država? 560 milijonov evrov. Minimalna spodnja meja 800 milijonov evrov, o kateri so še nedavno govorili vladni možje, je danes iluzija. Kot bi govorili o utrinku v jasni poletni noči. Vidiš ga… in ga že ni več.
Konservativnost pomeni dediščino izkušenj, ki izhajajo iz časov uveljavljanja slovenskega naroda kot samostojnega subjetka in ki so bile v „prevladujoči povojni politični mitologiji“ potisnjene v ozadje. Podobno velja za postavko „katolištva“, ki je po mnenju Mavra v glavah številnih kot „družbeni nebodigatreba številka ena“ še danes. Usmerjenost v klasični liberalizem pa je posledica pomanjkanja pravega vsebinskega liberalizma v slovenski družbi.
Je sploh umestno vprašanje, zakaj je privatizacija nujna? Preprosto, kotarje in isajloviće boste v Sloveniji našli na vsakem koraku. Privatizacija pa je najbrž najprimernejši način, da se jih slovensko gospodarstvo enkrat za vselej znebi. Danes njim navkljub Slovenija raste. Čeprav slovensko gospodarstvo temelji na izvozu, ga notranje anomalije razkrajajo.
Ko bi vladanje le bilo nekoliko lažje … Minilo je komaj približno pol leta od imenovanja Cerarjeve vlade, pa se koalicija že drobi. Razumljivo bi bilo, ko bi se kopja na Cerarjevem hrbtu lomila zaradi vsebinskih nestrinjanj med posameznimi članicami vlade. Ko bi to le bilo… a ne, težave in afere skačejo na dan same od sebe.
Že prav, da se Slovenija ukvarja s honorarji univerzitetnih profesorjev. Prav je tudi, da se od časa do časa spomni Alenke Bratušek, pa četudi samo takrat, ko policija izvaja na njenem domu hišne preiskave. Vse … Beri dalje
Zakaj se vsi začasni delavci, posebej mladi, tako razburjajo in jezijo zaradi svojih služb? V Sloveniji je postalo jasno, da se da s honorarnim delom odlično živeti. Ne samo odlično, celo luksuzno. (Zdaj že nekdanja) ministrica … Beri dalje
Pravosodje javnost dojema kot orodje politike. Žal: včasih gre sicer res samo za tisto zaostreno retoriko med političnimi tekmeci, ki politizirajo vsako poro družbenega življenja. Včasih pa se je občutku kontaminacije pravosodja s politiko res težko izogniti.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je bil v nekaterih izjavah vse prej kot diplomatski in izrečene besede so bile zelo nenavadne za ministra. A iz njih smo lahko nekoliko bolj neposredno razumeli, koliko je ura. Vse cvetke ministra Gašperšiča so povezane z najpomembnejšim načrtovanim infrastrukturnim projektom, drugim tirom Koper – Divača.
To je podoba malega podjetništva, ki išče priložnosti. Tako kot Team to a-Maze. Na drugi strani pa imamo v Sloveniji tisti stari koncept gospodarstva, ki ekonomsko dejavnost vidi (samo) kot vzvod moči in ki se zaradi tega boji privatizacije, zasebnih lastnikov in zdravega gospodarskega okolja. In to je žal, zgodba, ki se v nekoliko posplošeni luči prikazuje skozi realnost Smučarske zveze Slovenije.