V solidarnosti do vseh drugih, smo pozabili nase

Čeprav se v Sloveniji statistično gledano rodnost povečuje, pa na žalost rodnost Slovencev pada. To je nadvse zaskrbljujoč trend, ki mu nikakor ne smemo posvečati premalo pozornosti, če se želimo izogniti izumrtju našega naroda. Ker živimo v odprti, razviti in urejeni državi, se k nam v Slovenijo zateče veliko ekonomskih migrantov in nekateri izmed njih pridejo sem celo na nelegalen način. Če izpustimo dejstvo, da je naša sociala zaradi tega zelo obremenjena, saj so prosilci za azil v Sloveniji deležni številnih ugodnosti, in se raje osredotočimo na dejstvo, da so tovrstni migranti od nas lahko precej drugačni, se hitro pojavi vprašanje, kako se asimilirajo v našo družbo in kakšne so posledice tega vse bolj množičnega priseljevanja za slovenski narod.

Slovenci smo po večini katoliške veroizpovedi, vendar ugotavljam, da iz leta v leto, sploh v urbanih središčih, vera izgublja svoj pomen. Temeljne vrednote katolikov, kot so družina, domoljubje, pravičnost, ljubezen do sočloveka, bodo torej vse manj zastopane, kar pa bo neizogibno rezultiralo v spremembi etnične in etične podobe naše države. Slovenski pari se pozno osamosvojijo, saj se dolgo izobražujejo, da potem lahko dobijo dobro in ugledno službo, nekje vmes pa se še soočajo z enim trenutno najbolj perečih problemov – iskanjem finančno dostopnega stanovanja. Za otroke se, če sploh, odločajo zelo pozno, nekateri pa si namesto družine raje omislijo hišnega ljubljenčka. In tako Slovenci, zatopljeni v svoj zahodnjaški stil življenja, vso svojo energijo posvečamo službi in karieri, namesto da bi delali za lasten narod, gradili in spoštovali vse to, kar nas povezuje – zgodovina, kultura, običaji, jezik, vera. Samo tako bomo lahko ohranili svoj obstoj in zagotovili dostojno okolje in lepo prihodnost našim potomcem, ki ne bodo v lastni državi manjšina. Dokler pa bomo še naprej tako solidarno in nesebično – predvsem pa nepremišljeno – vabili tujce k nam in jim dajali davkoplačevalski denar, pa je možnost za ohranitev našega naroda na dolgi rok precej nična.

Novejši feminizem je v sodobno družbo vnesel veliko novosti, ki škodijo psihičnemu razvoju mladega človeka in ga oropajo prave predstave o družini in ljubezni. Nove smernice namreč narekujejo, da si sedaj vsak lahko sam izbira spol, vsak ima pravico do posvajanja otrok in osnovnošolce je treba učiti o mnogih spolih in spolnih usmerjenostih, ki so sedaj na voljo. Zdi se, da nam želijo vzeti oziroma vsaj zmanjšati pomen naše identitete, da se ne bomo več borili za lastne korenine, ideale in prepričanja. Kdo sem, če ne smem biti več ženska, belka, hči, Slovenka in katoličanka. Kaj nam brez tega potem sploh še ostane? Zdi se, da je te dni skoraj prepovedano izraziti svoje nestrinjanje s spremembami, ki jih uvaja vlada na družbenem in družinskem področju, in ta zamegljenost vrednot, ki bo sledila, bo drastično zaznamovala otroke in partnerske zveze. Ženske smo nehote sociološko kastrirale moške in tudi to je eden izmed pomembnejših vzrokov za nizko rodnost po tako rekoč vsej Evropi, in sicer zabrisani vlogi moškega in ženske, tako v družini kot v celotni družbi. To je ena od redkih negativnih sprememb, ki nam jo je prinesla ženska emancipacija. Sama do neke mere pozdravljam feminizem, saj je enakopravnost obeh spolov nujna za demokratično državo, vendar pa enakopravnost in enakost še zdaleč nista enaka pojma in naivno bi ju bilo zamenjevati. Ženske na primer ne bomo nikoli fizično enako sposobne kot moški in nesmiselno bi bilo trditi nasprotno. Tudi družbena vloga med spoloma se pač nekoliko razlikuje in menim, da je tako tudi prav, saj drug brez drugega ne moremo. Ker pa smo ženske dandanes skoraj da vsega sposobne same, se moški ob nas lahko hitro počuti nepotrebnega in šibkega. Same si namreč lahko kupimo stanovanje, odpeljemo avto na servis, same lahko vzgajamo otroka in lahko zaslužimo več od našega partnerja, ker pač živimo v enaindvajsetem stoletju, in je tako tudi prav. Vendar pa moramo ženske vseeno moškim pustiti biti moški, ker se bodo samo tako ob nas lahko počutili zaželene in izpolnjene, saj bodo vedeli, da jih potrebujemo, tako kot oni potrebujejo nas. Že sama narava nam pravi, da smo ustvarjeni drug za drugega, in zato je neumno, da se iz principa upiramo naravi samo zato, ker nam tako narekujejo trendi in neke nesmiselne in popolnoma zgrešene smernice liberalizma.

Neizogibno je, da se z množičnim prihodom tujcev k nam spreminja tudi naša kultura. Nekateri bodo morda trdili, da se ta tako ali tako ves čas spreminja in da moramo biti odprte miselnosti ter sprejeti te novosti, ki jih prinašajo prišleki, kar se v teoriji sliši zelo lepo in prav, vendar je to kratko malo samo utopija, ki zgodovinsko gledano ni bila nikoli zares realizirana in če ne bomo pozorni in ukrepali, bomo hitro zaznali kulturno in etnično spreminjanje naše družbe in morda tudi nekatere negativne posledice.

Pa ne razumite me narobe, zelo prijazno je, da tako podpiramo in sprejemamo druge narode ter tujim družinam dobesedno financiramo življenje, vendar med vso to liberalnostjo in pomočjo, ki jo tako voljno nudimo, ne smemo pozabiti na lasten narod in lastne korenine. Zdi se, da smo v vsej svoji solidarnosti do drugih pozabili nase. Zakaj se ne odločamo več za poroke, za velike družine, za ohranjanje zgodovinske in kulturne dediščine? Zakaj nismo ponosni na svojo samostojnost in namesto tega zapiramo muzeje, ki upodabljajo naš največji praznik?

V stranko SDS sem vstopila šele letos poleti in takoj sem spoznala veliko somišljenikov, srčnih ljudi, ki jim ni vseeno za našo preteklost in prihodnost. Povezuje nas ljubezen do domovine in vera v slovenski narod, slovensko tradicijo in pogubna je misel, da nas čez nekaj stoletij morda ne bo več, ker sami sebe ne maramo in ker se bomo zato tako rekoč žrtvovali za tujce, ki prihajajo k nam in jim nudimo pomoč. Mi, mladi, se bomo morali še bolj boriti za slovenski obstoj, postati bolj zgodaj samostojni in imeti več potomcev, če bomo želeli preprečiti to usodo. Povprečna Slovenka ima namreč enega ali dva otroka in če se bo tak trend nadaljeval, nas bodo tujci, ki živijo v naši državi, hitro preštevilčili, s tem pa bodo ogrožene oziroma skoraj pogubi zapisane naše vrednote, zgodovina, religija in vse ostalo, kar nas definira. Mladim parom moramo zato ustvariti še prijaznejše, bolj vzpodbudno okolje ter finančno pomoč, ko se odločijo za družino. To je nujen ukrep, ki se bo gotovo tako ali drugače pozitivno povrnil in izplačal.

Potrudimo se in večkrat pomislimo na našo prelepo domovino Slovenijo, na naravna bogastva in kulturo, tradicijo ter na naš boj, ki nam je prinesel samostojnost in suverenost. Pomislimo na naše srčne ljudi in na otroke, za katere smo odgovorni in jim dolgujemo vsaj to, da se bo, ko odrastejo, v njihovi domovini še vedno govorilo njihov jezik, pelo njihove pesmi in njihovo himno ter verovalo v tistega Boga, kot doslej.

Zala Klopčič



1 komentar

Comments are closed.