Na današnji tiskovni konferenci je Janez Janša, predsednik SDS, komentiral aktualno politično dogajanje, s poudarkom na sprejemanju novega proračuna. Pri tem je vladi Republike Slovenije svetoval, naj čim prej zaprosi za tujo pomoč. »S proračunom, ki ga danes sprejema slovenska vlada, se je država dokončno poslovila od ambicije, da se sama izkoplje iz krize. Glede na stanje kakršno je danes, svetujemo slovenski vladi, da to stanje čimprej prizna, se z njim sooči, prizna, da ga sama ni sposobna reševati in čim prej zaprosi za tujo pomoč mednarodne institucije. Dlje se bo odlašalo s tem korakom, višja bo cena za slovenske davkoplačevalce in ostrejši bodo pogoji, ki jih bo Slovenija dobila ob tej delni izgubi lastne suverenosti,« je poudaril Janša.
Zakaj vlada potrebuje čas
Janša sklepa, da je predsednica vlade, Alenka Bratušek, z izjavami, da potrebuje čas in ne denar, dejansko kupovala čas pred novembrskimi rezultati stresnih testov bank in se je zato izvedlo »akcije reševanja lukenj, ki so nastale v dveh žepnih, tajkunskih bankah, v Factor bankah in Probanki,« ki je v celoti padlo na slovenske davkoplačevalce. Hkrati naj bi bil to test, ki bi ga radi uporabili kot model pri reševanju v večjih državnih bankah, za sanacijo bančnega sistema. Pri tem je ključnega pomena prenos slabih terjatev, ki ga naj bi izvedli pred prošnjo za tujo pomoč, kar naj bi krile aktualne izjave, da je denarja dovolj. Janša je prepričan, da naj bi za sanacijo državnih bank še najmanj 30 let plačevali dolgove. Slovenija naj bi v prihodnjem letu potrebovala blizu 5 milijard evrov za stare dolgove in obresti.
Izgubljanje kredibilnosti Slovenije
Janša je spomnil, da so v preteklosti predstavniki posameznih držav (npr. Grčija ali Ciper) v finančnih težavah na evropskih forumih zatrjevali, da ne potrebujejo pomoči, čeprav naj bi bilo jasno, da je pomoč nujna. Ker so te države za pomoč zaprosili kasneje, so davkoplačevalci zanjo plačevali večjo ceno. Pri tem Janša meni, da je Slovenija v slabšem položaju kot je bila Španija in namignil na neformalni program reševanja za Slovenijo, z ukrepi med grškim in ciprskim scenarijem. Korak k izgubljanju kredibilnost države naj bi prispeval novi proračun, ki gradi na nerealnih temeljih in prispeva k višji ceni, ki jo naj bi kot država plačali.
Krčenje državne uprave sploh ne bo predvolilna tema
Pri tem Janša verjame, da je bilo v koalicijski pogodbi njegove pretekle vlade dovolj ukrepov, ki bi preprečili prošnjo za tujo pomoč. Še enkrat je poudaril, da je bilo zmanjševanje administrativnega dela javnega sektorja, ki v nasprotju s storitvenim delom javnega sektorja v glavnem ni predimenzioniran, v času njegove vlade že načrtovano, ampak je to prekinila nova vlada, ki je posegla po linearnem znižanju plač v javnem sektorju. Nove napovedi znižanja plač Janša razume kot ponavljanje napak in poziva vlado, da se vrne k analizam prerazporejanja zaposlenih v javnem sektorju. Ob tuji pomoči bo nujna zahteva, da se omeji delovanje državne uprave, kar naj bi zato sploh ne bila predvolilna tema, ker naj bi te omejitve nastopile kot dejstvo v prihodnjih mesecih.
Janez Janša se je odzval še na prejeto sodbo v primeru Patria, ki jo je komentiral kot »sramota za pravo in žalitev za zdravo pamet in slovenski jezik.«
Foto: Marko Jerina
