Jernej Letnar Černič je prispevek, objavljen v Slovenskem času (dec. 2017), posvetil poskusu vladajoče interesne koalicije, da s spremembo ustave zaobide odločbo Ustavnega sodišča RS U-1-269/12 z dne 4. decembra 2014, v kateri je sodišče ugotovilo ustavno neskladnost v prvem stavku drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja glede financiranja javno veljavnih programov izobraževanja v zasebnih osnovnih šolah. Vladajoča koalicija v takšno spremembo ustave ni stopila s tresočo se roko, kot zahteva ustavnopravna teorija, temveč zelo odločno, prepričana, da ustava ne pripada vsem državljanom slovenske države, temveč le njenim ozkim interesom. Dve vprašanji sta še posebej razburkali javnost, in sicer način poskusa neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča in zanemarjanje vrednot sodobnih ustavnih demokracij, kot so pluralizem, strpnost in širokosrčnost.
Izgubljeno zaupanje v pravo
Republika Slovenija kot pravna in demokratična država temelji na spoštovanju in uresničevanju prava. Ena izmed temeljnih lastnosti pravne države je delitev oblasti. Delitev oblasti pomeni, da se vse oblasti medsebojno omejujejo, da bi preprečile zlorabo oblasti od ene veje oblasti ali ene osebe oziroma ene ali več političnih strank. V demokratični in pravni državi je jasno, da morajo vsi javni in zasebni subjekti spoštovati sodbe rednih sodišč in odločb ustavnega sodišča, še posebej, če so tako prepričljive v argumentih, kot je odločba o financiranju javno veljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Sodbe in odločbe je sicer dopuščeno kritizirati, če so neprepričljive, vendar jih je potrebno spoštovati. Če izvršilna in zakonodajna veja oblasti ne spoštujeta odločbe ustavnega sodišče, se ne le poruši razmerje med vejami državnih oblasti, temveč se zlorabi tista vsebina, ki vsako demokratično in pravno državo drži skupaj, to je ustava in pravo. Izgubi se zaupanje v pravo in delovanje institucij.
Ustava kot temeljni družbeni dokument ne sme biti podvržena arbitrarni samovolji vsakokratnih elit, ki jo vidijo le kot oviro pri uresničevanju lastnih interesov. Ustava je prav tisto sredstvo, ki omejuje vladajočo večino, da ne potepta človekovega dostojanstva ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin manjšine. Ko vladajoča večina potepta pravice in interese manjšin, se taka država iz ustavne demokracije spremeni v avtokratsko provinco po vzoru številnih vzhodnoevropskih držav. Ko vladajoča interesna koalicija ustavo spremeni v potrošni material kot toaletni papir, s tem jasno sporoča, da v takšni državi in družbi velja le gola moč. Ta pa se lahko kaj hitro spremeni v sistematično kršenje človekovih pravic in svoboščin in nasilje.
Potrošniško spreminjanje ustave kaže na to, da v slovenski družbi še niso bile ponotranjene vrednote liberalnih demokracij in da je slovenska pravna in demokratična država še vedno v primežu arbitrarnih elit, ki jim bolj diši moč kot pravo. Pravo takšne vladajoče elite uporabljajo kot sredstvo za utrditev zatečenega stanja in arbitrarnega koriščenja javnih sredstev, A namen vladavine prava je, da omejuje moč različnih interesnih, ideoloških, finančnih in drugih elit, ki si državno. oblast želijo podrediti svojim zasebnim interesom.
Vrednota pluralizma
Zasebno šolstvo je v vsakokratni državi odsev tega, kako le-ta varuje vrednote pluralizma v izobraževanju in drugod. Država ima pozitivno obveznost, da v svobodni demokratični družbi varuje njeno raznolikost in možnost izražanja različnih stališč ter izobraževanj v institucijah, ki so skladna s prepričanji posameznika. Demokratična družba lahko šele s pluralizmom zaživi v polni meri. Zasebno šolstvo omogoča staršem kot tudi otrokom, da se samouresničijo v sodobni družbi. Državna pozitivna obveznost pomeni, da mora v državi, kot je slovenska, financirati tudi javne programe v zasebnih osnovnih šolah, saj starši, ki tja pošiljajo svoje otroke, enako ali celo več prispevajo v proračun slovenske države, ki mora financirati tudi javno veljavne programe v zasebnih institucijah. Odvzeti staršem pravico do izbire, kam bodo poslali svoje otroke, bi pomenila podvreči se enoumju in avtokratski oblasti.
Vrednota pluralizma pa po drugi strani zahteva od vseh, da so strpni do uresničevanja svobode izobraževanja v različnih institucijah. A pluralizem, strpnost in širokosrčnost so tiste vrednote, ki jih ne primanjkuje le sedanji vladajoči interesni koaliciji, temveč večjemu delu slovenske družbe. Vladajoča koalicija upravičuje svoje posege v pluralnost izobraževanja na zasebnih institucijah vseh ravneh kot politično nevtralne, čeprav gre za grobe, tako rekoč sovjetske avtokratske posege v svobodo izobraževanja v slovenski družbi. Svoboda izobraževanja je seveda ključna, saj si želi vladajoča interesna koalicija zagotoviti, da bodo le javne institucije v prihodnje izobraževale »sovjetske ljudi«. Ljudi, ki so lahko podredljivi in kupljivi le s piškotki, kot so zaposlitve v javni upravi slovenske države.
Treba se je upreti
Kaj storiti ob takšnih posegih? Zagotovo ni dovolj, da vsi mirno opazujemo, kako se razjedajo vrednote, kot so predvsem temeljni postulati vladavine prava v slovenski družbi, in kako se slovenska država dokončno spreminja v mafijsko državo, ki deluje le kot plen različnih postkomunističnih in »nouveau riche« elit.
Stopiti je treba korak dlje, se temu upreti in zavarovati temeljne vrednote in načela slovenske pravne države. Upreti se na način, ki odločno sporoča, da državljani nasprotujemo zlorabi ustave, pravic staršev in otrok ter vladavine prava v zasebne interese katerekoli vladajoče interesne koalicije »sovjetskega tipa«.
Ustaviti je treba poskuse, ko država v javnem šolskem sistemu znova in znova, leto za letom gradi »sovjetske ljudi«, ki bodo slepo sledili avtokratskim pristopom »nouveau riche« tranzicijskih elit.
