Strateški svet za sožitje človeka in živali

Kar precej sitnosti in ovir je bilo pri pridobivanju magnetograma seje strateškega sveta za sožitje človeka in živali, tiste seje, na katero je bil v vladne prostore (ne)povabljen tudi pes. Do magnetograma smo se vendarle dokopali in tu vam ponujamo nekaj najprodornejših miselnih akrobacij in predlogov za sklepe. 

Zeleni prehod

Gospod pes se je med prvimi prijavil k besedi. Najprej se je toplo zahvalil osebni asistentki gospodični Tini za njeno nesebično pomoč in vsestransko skrb. Nato je spregovoril o zelenem prehodu in »naslovil« perečo problematiko, kakor jo vidijo štirinožci. Strinjal se je z vladno agendo na temo veganstva in njenim prizadevanjem za zmanjšanje vpliva toplogrednih plinov z zmanjšanjem izpustov metana iz kravjih vampov in riti. Predlagal je, da naj se v prehodnem obdobju mesu najprej odpovedo ljudje. Psi se bodo mesu morda odpovedali šele na osnovi evalvacije, ki jo bo ob koncu prehodnega obdobja opravil vladni strateški svet za prehransko revolucijo. Opozoril je tudi na izgubo delovnih mest v mesnopredelovalni industriji, transportu in trgovini. Temu je tako, hov, mesu se zaenkrat ne odpovedujemo. 

»Naslovil« je naslednje vprašanje, ki ga je gen-i-alni in vizionarski predsednik vlade spregledal. Iz energetskih strateških načrtov je izpadla fotovoltaika na pasjih utah. Upamo, da naša zahteva, naj namestimo na vsako pasjo uto kitajske panele, še ni prepozna. Kaj zato, če imajo otroci v afriških rudnikih pasje življenje, kakršno so imeli naši štiritačni pra pra predniki v Sloveniji. Afričanom s prebujenstvom krivice popravljamo za nazaj, današnje krivice pa »naslavljamo« udobju Evropejcev.  Temu je pač tako, hov, evropski birokrati vedo, kaj je prav, pa naj stane kar hoče. 

Glede bruseljskih igric na nemško-francoskem vlaku v zvezi z opuščanjem motorjev z notranjim izgorevanjem »naslavljam« naslednje. Pri vožnji psov v otroških vozičkih za nas ne bo nobenih sprememb ali omejitev. Pravici, da se bomo vozili v avtomobilih, gnanih z motorji na notranje izgorevanje, se bomo odpovedali šele, ko bodo z obličja Zemlje izgnani smrdljivi in glasni dvotaktni motorji, ki ženejo mopede, vrtne kosilnice in pihalnike za pometanje. Tudi močne motocikle, s katerimi izzivajo usodo možje in žene v usnju, lahko umaknemo v muzeje novejše in sodobne zgodovine že danes. Prav vse, ne oziraje se na to, ali so bili na velikonočni ponedeljek žegnani ali ne in ali bodo uporabljali sintetična goriva, proizvedena z vetrno ali jedrsko energijo. 

Z Naturo 2000 zaničujte in uničujmo slovenskega kmeta še bolj neusmiljeno, kot to ukazujejo bruseljski birokrati. Pasje populacije Natura 2000 k sreči sploh ne omenja. Še naprej bomo naskakovali in se plodili vsevprek, kajti naša časovnica predvideva, da do leta 2035 presežemo število glav živine, drobnice in drugih po človeku neusmiljeno izkoriščanih domačih živali. Še naprej se bomo prosto podili po vseh njivah in travnikih, tacali in srali. Temu je tako, hov, pri hoji, plesu in vožnji bomo svobodni.

Dolgotrajna oskrba in evtanazija

Živahni razpravi pri tej točki se je pridružil tudi gospod pes in »naslovil« svoje videnje tega vprašanja. Pohvalil je vlado, da je umaknila zakon o dolgotrajni oskrbi. Kaj zato, če smo izgubili namenska evropska sredstva, zakon je bil slab že zato, ker ga je pripravila Janševa vlada in sprejel državni zbor v času diktature. Med drugimi pastmi tega zakona je tudi povsem spregledana problematika dolgotrajne oskrbe psov in drugih živali. Res je, da je ljubljanski župan poskrbel za nadstandardno zavetišče za živali na Gmajnicah, za kar mu gre, človekoljubu, iskrena zahvala. On ve, kaj je prioriteta: najprej živali, ki si same ne morejo pomagati, potem šele ljudje, ki naj bi si sami lahko pomagali, in to brez domov za starejše, zdravstvenih ambulant in pomoči na domu. Kdaj bo ta standard dosežen v  klerikalno-patriarhalnih občinah?  Temu je tako, hov, pri novem zakonu o dolgotrajni oskrbi nas ne smete spregledati.

Z evtanazijo se pri psih zaenkrat ne zatika, ni pa rečeno, da z vsesplošno osveščenostjo naše družbe v bodočnosti ne bo težav pri tem. Zdaj je sicer dovolj soglasje lastnika in presoja veterinarja. Da bi se v bodočnosti izognili morebitnim zlorabam in samovolji pri evtanaziji, bi bilo potrebno sestaviti notarski zapis ob navzočnosti in s podpisi lastnika psa, veterinarja in pasjega psihologa. Moti nas, da ob evtanazijah živali ni podobne publicitete kot ob evtanaziji ljudi. Čakamo na strokovno mnenje in podporo iz vrst Glasu ljudstva in Srebrne niti. Temu je tako, hov, vsako zdravo življenje je dragoceno.

Gender ideologija

Gospod pes je »naslovil« kritiko glede brezbrižnega odnosa aktivistov gender ideologije do pasje populacije. Štirinožci nimajo zgolj dveh bioloških spolov ampak tudi številne sociološko-družbene spole. V zahodnih družbah, kjer psi živijo v tesnih družinskih odnosih z lastniki, je registriranih triintrideset spolov. Pri občudovanju pasjih mladičev vse pogosteje prihaja do neprimernega in nevključujočega vprašanja: ali je fantek ali punčka. Se pač še ne ve, dokler se mladič/ka ne odloči, ali bo on ali ona ali ena izmed možnosti onó. Spregovoril je tudi o težavah pri uvajanju uniseks stranišč. Klub naprednim družbenim gibanjem in vzgoji že v vrtcih so rezultati zelo klavrni. Biološki moški še vedno dvigajo zadnjo taco na vogalih in ob drevesih. Temu je tako, hov, nasvidenje na paradi ponosa. 

Obdavčenje

Kakofoniji pri pripravi davčne reforme se pridružujejo tudi psi in »naslavljalo« predlog, s katerim bi pomagali polniti prazno državno blagajno. Zavedajo se, kako dragoceni so v očeh svojih lastnikov, zato ne bi smeli biti prezrti v davčni reformi. Ne samo z izborno hrano, oblekico in drugo kramo, ampak tudi z davki naj lastnik pokaže, koliko jim prijatelj in družinski član pomeni. Predlagajo progresivno obdavčitev, pri kateri bi upoštevali pasmo (tržno vrednost), težo in število psov na davčnega zavezanca. Za družbeno koristne pse naj se predvidi oprostitev davčnega bremena, delno ali v celoti. Kategorizacijo družbeno koristnih psov pripravlja minister Mesec v sodelovanju z NVO. Temu je tako, hov, denarja za zapravljanje v levi vladi ni nikoli preveč.

Gospod pes je skočil z udobnega sedeža, pomahal z repom in zalajal, da je sestanek predolg in da gre za prvi vogal ter nato na piščančka, hov. Osebna asistentka mu je ljubeznivo odprla vrata in sta odstopicljala. Navzoči funkcionarji in uradniki so se v en glas čudili rekoč: le kaj bo še iz tega psa.