Namesto uvoda:
Angleški pregovor: “Kdor ima zdravje, ima upanje, kdor ima upanje, ima vse!” Glede na dosedanje delo je upanje, da bo Golobova vlada uredila zdravstvo, zaman.
Winston Churchil: “Dlje kot gledamo v preteklost, dlje v prihodnost vidimo.” Imamo težavo. Tisti, ki nas ob vsaki priliki opozarjajo, de je treba gledati le naprej, se stalno vračajo v zgodovino, a žal le s svojo resnico zmagovalca.
Dr. Leonida Zalokar, socialna pedagoginja in ravnateljica strokovnega centra Planina ob zadnjih dogodkih v šoli v Srbiji in pri nas. “Naša družba je bolna!” Drži! Bolna je na vseh področjih. A glede na vzgojo otrok se zastavlja vprašanje o odgovornosti staršev.
Misli in komentarji so namenjeni razmisleku zrelim in razmišljujočim ljudem in ne nekaterim v sedanji oblastni strukturi!
Zgrožen sem opazoval majske nastope izvoljenih politikov. Vrsta njihovih izjav, ob prisotnosti simbolov bivše države, za katero smo v Ustavni listini zapisali, da ni bila pravna država, je protiustavnih. S plebiscitom so državljani Slovenije decembra 1990 jasno pokazali zahtevo, da se s komunizmom in njenimi simboli prekine! Pokazali so, da si želijo demokracijo brez laži in sprenevedanja. Kot delegat Demosa v prvi demokratično izvoljeni skupščini sem mislil, da smo prekinili s socialistično, nedemokratično vodeno republiko Slovenijo in vstopili v demokracijo. Zaman! Že tedaj so se jasno kazala dejstva, da je na strani Demosa s podporo ljudi na plebiscitu prva želja po resnični spremembi in prekinitvi s staro komunistično strukturo. Žal se je zgodilo drugače, kar videvamo danes. Da je temu tako, so pripomogli tudi nekateri iz vrst Demosa. Preoblečeni komunisti so ob izraziti usmerjenosti Demosa v samostojno državo natančno vedeli, kako ohraniti moč nad državnim premoženjem, kako vrniti denar »izvožen« v tujino in obdržati moč nad mediji. Ob tem sem si posebej zapomnil besede profesorice sociologije iz Gotingena v Nemčiji, ki me je že leta 1987 opozorila, da bomo potrebovali za dokončno uveljavitev demokracije enako vrsto let, kot smo živeli v diktaturi. Poudarila je, da morajo oditi ljudje, ki so delovali nedemokratično, in tisti, ki so živeli na račun države. Ustavno sodišče je v preteklosti sicer jasno povedalo, zakaj v Ljubljani ne more biti Titove ceste. Po zaslugi jugonostalgikov, ki so obdržali tudi medije, se sedaj vračamo nazaj in ob tem povsem jasno kršimo ustavo. Ali bomo kar tiho? Kje ste tožilci z vašimi prizadevanji za demokracijo? Sedaj se spet vračamo k potvorjeni resnici zmagovalcev. Še več! Vodijo nas bogati, s privatizirano »našo« lastnino opremljeni »levičarji«. Ti se »z vsemi silami bojujejo za pravice delavstva«. Smešno ali tudi ne, saj so nam tudi v komunizmu »s krajo obogateni revolucionarji« govorili, da se bore za nas! Naj jih spomnim še na to, da so v zadnjem času, kljub izjavam g. mag. Marka Koprivca, da so ponosni nasledniki revolucije, v svojem besednjaku popolnoma pozabili na besedo revolucija. Tudi tov. Kučan se je šele sedaj spomnil, da bi morda porušili spomenik revoluciji na trgu Republike. Ali si lahko predstavljate, kaj bi poročali »njihovi« mediji, če bi kaj takega zahteval nekdo iz »desnice«? Tu bom končal z naštevanjem sprenevedanj, ukan ter še naprej trajajočih zavajanj ljudi s strani »levice«!
Tovariši revolucionarji, dovolj je!
Namenoma sem začel politično. Zakaj? Tudi na področju zdravstva se dogaja politika. Leva politika se »z vsemi silami bori za javno zdravstvo« in to rešuje z menjavo direktorjev. Ob tem ni sposobna urediti korupcije, financiranja in organizacije zdravstva. Poudarjam, da je bila leva politika v dosedanjih 32 letih na oblasti večino časa. Kar naprej se bori za javno zdravstvo, deluje pa skorumpirano! Nujno potrebno je, da se vprašanje kolapsa zdravstva rešuje izključno strokovno, po vzgledu držav EU. Potrebujemo podatke, zakaj smo zašli v tako resne težave. V ospredje moramo stopiti pacienti!
Žal se nam v tem trenutku na področju zdravstva ob vladi g. dr. Goloba in ministra g. Bešiča Loredana dogajajo podobne politične igre, še več, celo potvarjanje dokumentov in zamolčanje za paciente najpomembnejših dejstev glede varnosti in kakovosti.
Kot zdravnik poznam, kaj se na področju varnosti in kakovosti za paciente dogaja v razvitih državah EU in ZDA vse od leta 2000, ko je v ZDA izšla knjiga »TO ERR IS HUMAN« (Motiti se je človeško). V knjigi so ob analizah pokazali, koliko življenj se v ZDA izgubi zaradi napak, nesreč in slabe organizacije dela v zdravstvu. Pri nas, 23 let po tem, nismo uspeli naredili podobne natančne analize oziroma se sprenevedamo, da stvari urejamo, in se ob tem bistvenim razlogom, zakaj ne uspemo v zdravstvo vpeljati resničnega in delujočega sistema o varnosti in kakovosti, izogibamo! To ustreza politiki in stroki. Čutim se dolžnega, da ob dolgoletnih kliničnih izkušnjah z delom v terciarni bolnišnici, tudi z najtežjimi bolniki, vodenjem bolnišnic, tudi terciarne, delu na ZZZS in delu na ministrstvu za zdravje ne molčim. Naj poudarim, da sem ob svojem strokovnem in kasneje upravljavskem delu ves čas opazoval in čutil vtikanje politike v vse pore zdravstva. Ob tem sem vsaj trikrat na lastni koži občutil najprej našo zdravniško neprofesionalnost in velike zamere pri politiki.
Neprofesionalno se vpleteni v poizkuse izboljšanja stanja v zdravstvu obnašamo tudi sedaj, ob oblikovanju za zdravstvo in paciente izjemno pomembnem dokumentu »Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu 2023–2031«.
Novembra 2022 je bil zaključen projekt »Kakovost in varnost 2022–2031«, ki ga je financirala EU ob sodelovanju družbe AARC iz Katalonije in večjega števila slovenskih strokovnjakov s tega področja. Dobili smo Nacionalno strategijo varnosti in kakovosti v zdravstvu 2022–2031 (t. i. španski predlog). Pri tem je sodeloval še Generalni direktorat za podporo strukturnim spremembam EK (Evropska komisija). Projekt je bil potrjen, pozitivno ocenjen s strani EK in izročen naročniku MZ, ki ga je prav tako potrdil.
Originalni dokument (španski predlog), izjemno pomemben za varnost bolnikov in zaposlenih v zdravstvu, je do danes obležal v predalu na MZ. Še več! Ministrstvo za zdravje je samo deloma upoštevalo analize in predloge projekta ter je konec leta 2022 poslalo v javno obravnavo osnutek strategije, ki upošteva le nekaj rešitev iz obsežnega »španskega« dokumenta, ki obsega 11 sklopov. Iz tega dokumenta je razvidno, da so izpustili vse naše bistvene probleme na področju varnosti in kakovosti za bolnike in paciente, ki so: skrivanje napak, pripisovanje napak komplikacijam ali samemu postopku, defenzivni medicini in premeščanje težjih (tudi »dragih«) bolnikov na višji nivo. Tako preoblikovan dokument je bil predstavljen konec aprila 2023 na Brdu predstavnikom EU in OECD. Gre za slab, pomanjkljiv plagiat originala, ki so ga v časniku Delo predstavili s pohvalami tujcev. To je samo kup sprenevedanja in zavajanj! To se lahko zgodi samo pri nas.
prim. Janez Remškar, dr. med
Drug del zapisa o strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu 2023–2031 bo objavljen v naslednjih dneh.
Članek odraža pravo analizo, zato sem ga z velikim veseljem prebral, čeprav se nanaša na raznorazna bolezenska stanja družbe in človeka.