Kako se v zdravstvu neprofesionalno obnašamo tudi sedaj, ob oblikovanju za zdravstvo in paciente izjemno pomemben dokument »Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu 2023–2031«, sem pisal že v prvem delu. Z argumenti nadaljujem tudi v drugem delu tega zapisa.
Ob zadrževanju t. i. španskega predloga na MZ v predalu je 4. 4. 2023 zveza organizacij pacientov Slovenije pripravljala dopis, v sodelovanju z Zdravniško zbornico, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Slovenskim zdravniškim društvom ter Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije, naslovljen na Vlado RS in Ministrstvo za zdravje. V pripravljenem dopisu so izpostavili vprašanje, zakaj se »španski predlog« zadržuje v predalu? V pripravljenem tekstu so opozorili na to, da je MZ v svojem dokumentu, končno poslanem v javno razpravo, le deloma upoštevalo rezultate že pripravljenega »španskega« dokumenta – projekta. Dodatno so v osnutku dopisa opozorili, da je nujno, da se takoj začne priprava dveh zakonov iz področja zdravstva, in sicer: predloga Zakona o kakovosti in varnosti in Zakona o nekrivdni odškodninski odgovornosti za škodo povzročeno bolnikom. Navedeni predvideni podpisniki dopisa so bili soglasni, da je potrebno področje urediti takoj. Izražena je bila tudi želja in pripravljenost za sodelovanje. Žal se je našel nekdo (so se našli), ki je v tem osnutku dopisa vse bistvene elemente črtal. Kdo in zakaj? Treba je to ugotoviti, kajti zaradi tistega, ki je to naredil, se oddaljuje sprejem originalnega »španskega« dokumenta, ki bi za bolnike pomenil premik k boljši varnosti in kakovosti.
25. aprila 2023 je bila na sestanku na Brdu, v prisotnosti predstavnikov iz Švice, WHO in OECD, iz strani MZ predstavljena »nova verzija«, lahko zapišem slab plagiat, osnutka Nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu 2023–2031, ki ima malo skupnega s prvotnim »španskim predlogom«. Torej čigav osnutek »nacionalne strategije« je to, kar je bilo pripravljeno na MZ in predstavljeno na Brdu, med drugim, brez sodelovanja društev pacientov? Ali je to strategija ministrstva? Ali strategija mag. Marka Bitenca, dr. med, delodajalca ministra? Ali morda strategija strateškega sveta predsednika vlade? Zakaj v tem, iz strani MZ pripravljenem, dokumentu ni bistvenih, že navedenih, za paciente bistveno pomembnih stvari? Vsekakor to ni »španski predlog« o »varnosti in kakovosti v zdravstvu«, ki je obležal v predalu na MZ, čeprav nas je stal 450.000 evrov. To je nekdo naredil z namenom. Zakaj?
Predstavitev na Brdu je bila po opisu novinarjev, ki »skrbe za dobrobit ljudi«, odlična. To je poudarila tudi novinarka ga. Milena Zupanič v Delu, 4. 5. 2023, v članku z naslovom: Kako slovensko zdravstvo vidijo tuji strokovnjaki. Od njih, tako je zapisala, naj bi dobili le pohvale za naš zdravstveni sistem. Nekatere stvari so res tudi dobre, a zaradi prizadevanj posameznikov in ekip, in ne zaradi politike. Za nekatera področja si upam zapisati, da v EU ne pošiljamo resničnih podatkov. Kako je sicer možno stališče, ki ga je izpostavil Mihael van dem Berg iz OECD, citiram: »Močna oskrba na primarni ravni je zaklad Slovenije.« Ali se je gospod iz nas norčeval? Naj še enkrat ponovim, da v predstavitvi MZ ni bilo naštetega niti enega za paciente pomembnega problema iz področja varnosti in kakovosti: skrivanje napak, pripisovanje napak komplikacijam, defenzivna medicina, izogibanje težjim bolnikom in njihovo premeščanje drugam, na višji strokovni nivo. Za vse to so razlogi poznani, a jih nočemo urediti! Na dan z odkrito besedo ne pride politika, ki še vedno stoji za nesprejemljivo ureditvijo upravljanja in planskega financiranja. Ne želi spremeniti organizacije bolnišnic in sistema zavarovanj. (sistemska neurejenost). Nedolžna ni niti moja stroka, ki za sebe ocenjuje, da je vse narejeno optimalno ali skoraj optimalno in pacientom oziroma sorodnikom ob slabem izidu zdravljenja razlaga, da je šlo za komplikacijo postopka ali bolezni. Neprofesionalno, nepregledno iz obeh strani in v nasprotju z integriteto in poštenostjo do javnosti, kar imamo na jeziku. Tako ne bomo prišli nikamor. Vsemu temu botruje še kultura strahu med vsemi zaposlenimi. Še vedno, kar se vleče iz preteklosti, v zdravstvu poznamo le kriminalizacijo človeških napak, ki jih je ministrstvo preimenovalo v strokovne napake. Tako imamo pri nas le krivdno odškodnino, ki škoduje tako zdravstvenemu osebju kot pacientom. Ob napakah ministrstvo za zdravje pošlje policijo, odstavi vodstvo in vlaga kazenske ovadbe. Stvari pa tečejo po istem sistemu ali ob manjših popravkih naprej. Plačilo odškodnine, če do tega pride (kar bi se moralo zgoditi v vsakem primeru, ne glede na razlog, če pacient utrpi škodo), pa plača bolnišnica iz denarja, namenjenega za opravljanje zdravstvenih storitev. Pa razumi to, kdor hoče.
Ob vsem navedenem, in ker gre za strokovni dokument, je dodatno v hvaljenem osnutku MZ nesprejemljivo neurejeno citiranje. Z drugimi besedami: Avtorji so si privoščili kar plagiatorstvo! Pokazali so zvrhano mero neprofesionalnosti, amaterizma, odsotnost integritete, nespoštovanja sodelavcev, skratka padli so na vsej črti moralnih in etičnih standardov. Da ne bo pomote; to so predstavniki vlade in MZ!
Povsem jasno je, da za ureditev kakovosti in varnosti v zdravstvu za bolnike, in nič manj za zaposlene, potrebujemo najprej predvsem profesionalnost zaposlenih v zdravstvu in s tem odgovornost do javnosti. Potrebujemo vzgojo vrednot! Ob profesionalizmu potrebujemo spremembo zakonodaje ter točne podatke o tem, kaj se ob napakah dogaja v bolnišnicah, da ne bomo mešali malomarnosti, neznanja in resničnih nesrečnih dogodkov ter človeških napak, ki so neizogibne, ter slabe organizacije dela, pomanjkljivega komuniciranja med strokovnjaki in med različnimi nivoji stroke itd.! To je pomembno predvsem zaradi dejstva, ker javnost ne bo in ne sme imeti občutka, da se strokovnjaki skrivamo za »komplikacijami«. Slednje je zelo prikladno in pogosto v našem profesionalno nezrelem okolju.
Za vse navedeno so potrebne kulturne spremembe in za ureditev varnosti in kakovosti tudi dodaten kader in denar, ne glede na morebitno boljšo organizacijo in racionalizacijo dela v bolnišnicah. Stroški v zdravstvu povsod skokovito naraščajo! Razlogi so poznani! Upam si zapisati, da smo – potem ko je prof. dr. Andrej Robida, dr. med. s tem delom pred 23. leti začel, pripravil številne priročnike, priporočila, navodila in napisal knjige – tako rekoč na začetku poti. Ministrstvo je brez spomina, žal. Ponavljam. Menim, da gre v velikem delu za naš neprofesionalen odnos do profesionalnosti in s tem poštenosti do ljudi! To je v naši družbi povsod globoko zakoreninjeno! Dovolim si provokativno vprašanje: Zakaj bi bili v družbi brez moralnih, etičnih meril in vrednot, v družbi, ki je bolna (dr. Leonida Zalokar), zdravniki in zaposleni v zdravstvu izjema?
Prihaja čas, ko se bomo vsi v zdravstvu in politiki, morali soočiti z realnostjo našega časa in to šele 23 let po tem, ko so v ZDA objavili knjigo »TO ERR IS HUMAN«.
Spoštovani! Na potezi smo bolniki, tako desno kot levo razmišljujoči. Zdravstvo ne more biti niti levo niti desno. Je lahko samo dobro! Z odločnostjo in poštenostjo, ob pomoči dela stroke (politično neopredeljene) je potrebno prisiliti politiko in del stroke k drugačnemu, poštenemu delovanju. Gre za naše zdravje in varnost!
prim. Janez Remškar, dr. med
