Slomedia.it: Dan emigranta in Mladi Benečani

V Čedadu je v ponedeljek, 6.1. potekal tradicionalni že 51. Dan emigranta, osrednji slavnostni govor je pripadel skupini Mladi Benečani.

Na prireditvi so pozdravili Čedajski župan Stefano Balloch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel in predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani. Balloch se je v nagovoru bolj kot na prisotnost slovenske manjšine osredotočil na čezmejno prijateljstvo in dobrososedske odnose. Spomnil je tudi, da je bila izpolnjena obljuba občine in je bila letos v Čedadu ulica poimenovana po Ivanu Trinku, ki je, kot je dejal »toliko dal tej zemlji«.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, ki se je po uvodnih besedah v slovenščini odločila kar za nagovor v italijanščini (?!?), je dejala, da ji vedno zaigra srce, ko sliši za slovensko manjšino in da bi moral ta teritorij odpreti srca vsem.

Zavedna skupina mladih pripadnikov slovenske manjšine Mladi Benečani, ki so obiskovali dvojezično šolo v Špetru, se je povezala lani, z željo gojenja slovenskega jezika in kulture ter velikih načrtov za prihodnost, a brez iluzij, kot sami pravijo. V imenu skupine sta spregovorili Martina Marmai in Angelina Sittaro:

Spoštovani predstavniki oblasti, cenjeni gostje!
Naj vam najprej zaželimo srečno novo leto. Zahvaljujemo se slovenskim organizacijam in vsem, ki vsako leto prispevajo k uspehu te prireditve, da so nam zaupali govor za 51. dan emigranta.

Naša skupina je nastala zato, da bi branili in nadgradili pravice, ki so si jih priborile generacije pred nami; tiste generacije, ki so kljub velikemu političnemu pritisku in kapilarnemu poskusu asimilacije našle prave instrumente, da lahko mi še danes poznamo svoj slovenski jezik in svojo slovensko kulturo. Mi smo prva generacija v videmski pokrajini, ki je imela možnost, da se je šolala tudi v slovenskem jeziku, in to po več kot stoletju nasprotovanj. Zato gre zahvala dvojezični šoli v Špetru. Obramba pravic, da jih bodo lahko koristile tudi naslednje generacije, zahteva od nas stalen in konstanten trud, kot dokazujejo prav zadnji dogodki, ki zadevajo dvojezično šolo. S tem mislimo na težave z njenim sedežem in na številne prikrite ali odkrite in instrumentalne napade nanjo s strani določenega dela politike. Vendar pa naš trud sam po sebi ni dovolj. Zato pozivamo oblasti, naj najdejo hitro rešitev za težave dvojezične šole. Očitno je, da bi bilo najbolj racionalno, da postane koledž v Špetru njen nov sedež. Gre namreč za stavbo, ki je za potrebe šole že primerna in ki bi bila sicer prazna.

Prav tako je očitno, da obstajajo vsi pogoji, da se dvojezično izobraževanje razširi tudi v Terske in Karnajske doline. To že dalj časa zahtevajo v Bardu in Tipani, deželna vlada pa je pred nekaj dnevi končno podprla njihovo prošnjo. Če ne bo težav, bodo lahko že v novem šolskem letu tam otroci imeli pouk v slovenščini in italijanščini. Naše upanje je, da bo Dežela kmalu sprejela tudi zahteve Kanalske doline, kjer želijo, da bi se lahko mladi šolali tudi v ostalih dveh jezikih teritorija, slovenščini in nemščini.

Lepo bi bilo, če bi lahko tudi v Reziji začeli razmišljati v tej smeri. Prisotnosti slovenske jezikovne skupnosti v tej dolini ne priznava le zakon, njen obstoj dokazujejo številne dejavnosti raznih kulturnih združenj. Ta društva pa delujejo v okolju, kjer se je nasprotovanje vsemu, kar je označeno s pridevnikom slovenski, izrodilo celo v motenje javnega reda. Stanje v Reziji pa je najbolj drastičen primer, kako še danes poskušajo izbrisati našo slovensko identiteto. Te poskuse podpihujejo stari nacionalistični krogi in politiki, ki imajo včasih tudi pomembno vlogo v naši skupnosti. Ti dvigujejo namreč na akademsko raven improvizirane lingviste in instrumentalizirajo vse pobude, ki tudi samo delno zadevajo našo kulturo.

Na to nasprotovanje smo žal naleteli tudi mi in dejavnosti naše skupine. Tistim, ki želijo, da bi Berlinski zid še vedno stal, pa čeprav je ta padel, še preden se je marsikdo od nas rodil, bi radi povedali, da imamo vsega tega dovolj.

Vprašanje šolstva je danes ključno za preživetje naše skupnosti, a samo po sebi ni dovolj. Naše doline se vedno bolj praznijo.

Kljub temu pa želimo z optimizmom gledati na prihodnost naše skupnosti. Že dolgo se govori o turističnem razvoju našega teritorija. Kulturna in naravna krajina, ki jo prikazuje multimedijski center SMO, je s tega vidika neprecenljivo bogastvo. Naravne lepote naših dolin so večkrat premalo cenjene. Te predstavljajo čudovit oder za številne kulturne dogodke in tradicije, ki v vsakem letnem času poživljajo naše vasi. To so resursi, ki jih že imamo na razpolago in v te se splača investirati. Če zares ljubimo svoj teritorij, bi ga morali ovrednotiti, da bo lahko obiskovalec občudoval vse značilnosti te krajine.

Več o prireditvi ob Dnevu migranta in celoten govor Mladih Benečanov lahko preberete v Slomedia.it