Osem mesecev predsednice republike Nataše Pirc Musar

Pogosto slišimo in beremo, češ da imajo volivci vedno prav, kar seveda zelo pogosto ni res. Volivci smo premalo pozorni na medijsko pristranskost in navijaštvo ter »strokovnost« anket javnega mnenja, ki nas z veliko vnemo in težkimi denarji pripravljajo na to, da bo ob volitvah narobe prav.

Izvolili so nam prvo predsednico republike

Kakšna napaka! Kako izključujoča in pristranska je predsednica »vseh« Slovencev! To, kar dobrega opusti in slabega stori, niso več začetniške napake osebe, ki nima izkušenj ne v notranji ne v mednarodni politiki; to je načrtno delo. Opira se na svetovalce zaposlene na svojem dvoru, ki si jih je izbrala v ozkem krogu enako mislečih. Ne smemo pozabiti na vlogo njenih prišepetovalcev Milana Kučana in Danila Türka, ki ju je prostodušno napovedala ob izvolitvi.

Če nobeno od večinskih javnih občil ne zapiše kritične besede o predsednici republike, to še ne pomeni, da dela dobro za državo in vse državljane. Kljub morebitnim očitkom o zlonamernem in pristranskem ocenjevanju njenega dela, si poglejmo nekaj najbolj vpijočih napak:

Poplave

Ni se oglasila, ko je državni zbor dvakrat sprejemal zakona po nujnem postopku, čeprav ni bilo ne vojne nevarnosti ne naravne nesreče. Plače sodnikov pač niso naravna katastrofa in »depolitizacija« RTV (še) ni vojna. In potem, ko so poslanci vladajoče koalicije nesramno zlorabili možnost sprejemanja zakonov po hitrem postopku, se je narava grdo maščevala s katastrofalno povodnjijo. Zaradi hude naravne nesreče so bili končno izpolnjeni pogoji za sprejemanje zakonov po hitrem postopku, vendar, kot so pisali dobro obveščeni časnikarji, naj bi se predsednica republike zavzemala za razglasitev izrednih razmer. V njih bi postala absolutna oblastnica, vladala bi z začasnimi zakoni in odloki. Kakšen ego! Ko smo že pri poplavah, bi se bilo dobro spomniti njene ponesrečene izjave, v kateri je z zadovoljstvom ugotavljala, da opozicija ne nagaja in izkorišča nesreče za politikantstvo. S tem je nehote povedala dve stvari. Prvič, če bi bili levičarji v opoziciji, bi skupaj z njimi v teh težkih razmerah imela veliko skušnjavo nagajati. Drugič, volivce in politike je predalčkala v levičarje in desničarje. Predsednica se sploh ne zaveda, da bi morala biti predsednica vseh, brez razlike, ne glede na politične barve, zanjo ni levih in desnih, zanjo ni politikov na poziciji in v opoziciji.

»Napredno« enoumje

Pozorni državljani smo zastrigli z ušesi in debelo gledali ob njeni obljubi, da bo poskrbela za popolno enoumje na Ustavnem sodišču. To se ji je zareklo ob pozicijski vojni pri osvobajanju RTV. Ni znala skriti razočaranje nad zavlačevanjem rešitve po nareku Věre Jurove in omalovažujočega pogleda na strokovno delo treh sodnikov Jakliča, Svetliča, Šorlija.

O evtanaziji ali samomoru s pomočjo ima kot državljanka RS seveda lahko svoje mnenje, nikakor pa družno s svetovalko Biserko Marolt Meden kot predsednica republike tega ne bi smela vsiljevati državljanom. Morala bi se zavedati, da je predsednica mladih in starih, zdravih in bolnih. Če že, potem naj bi te barbarske zablode premlevali poslanci, nikakor pa ne predsednica republike.

Ne ignorira samo vabil Katoliške cerkve, ignorirala je tudi vabilo na proslavo ob letošnjem državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Pomešala je prioritete in izgubila občutek za spodobnost. V Črenjševce k spomeniku katoliškega duhovnika, velikega rodoljuba in urednika Novin Jožefa Klekla je 17. avgusta poslala le gardo Slovenske vojske, sama pa se je 17. junija udeležila »parade ponosa«. No ja, verjetno bi bili na »paradi ponosa« geji bolj navdušeni na postavnimi gardisti in lezbijke nad mičnimi gardistkami kot nad predsednico srednjih let, pa če jim ta še tako laska in se nastavlja kameram z ona/on.

Koncert z Anno Netrebko

Odkar je Ruska federacija napadla Ukrajino, ima Anna Netrebko težave, ki se jim skuša izogniti z medijskimi spini in celo s sodišči. Kot je splošno znano, je bila ob priključitvi Krima velika zagovornica Putinove politike. Odnosa do kremeljske osvajalne politike ni spremenila niti ob »posebni vojaški operaciji«, ko je izjavljala, da je njen odnos do vojne izraz domoljubja in ponosa na rusko državljanstvo. Vrata koncertnih in opernih hiš na zahodu so se ji začela zapirati in njeno razkošno življenje na veliki nogi je postajalo nepredvidljivo. Putin bije vojno v Ukrajini, Netrebkova pa na sodiščih za vrtoglave odškodnine zaradi odpovedi že sklenjenih pogodb. Zadnja odmevna odpoved njenega nastopa je prišla iz Prage. Bravo, Čehi! To je resnična načelnost kljub zelo verjetni odškodnini.

V Ljubljani se pevski (počasi zahajajoči) zvezdi godi povsem drugače. Festival Ljubljana (Ljubljanafestival, kar je skregano s pravopisom) Netrebkovo zadnjih nekaj let povabi vsako poletje. Na njenih nastopih se tare slovenska jara gospoda v nepregledni množici, ki sta ji umetnost in klasična glasba sicer postranska stvar. Nagonsko čutijo, da se je treba pojaviti, pokazati in »poznavalsko« hvaliti nastop ob kozarcu penine.

Na letošnjem koncertu Netrebkove je bila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar z možem (in plačanim spremljevalcem) Alešem. Napaka, politični škandal, o katerem so žal vsi molčali. Na koncertu tako problematične umetnice ni imela kaj iskati! Velik zdrs v rusoljubje in samoljubje ali pa koristolovstvo in prekratka pamet.

Jankovićev kanal C0

Predsednica republike si je drznila predlagati slovenskemu despotu Zoranu Jankoviću, naj začasno ustavi gradnjo kanalizacijskega voda C0. Poslala mu je dolgo pismo, v katerem je argumentirala svojo odločitev. To njeno dejanje je vsekakor vredno pozornosti in pohvale. In kakšna je bila reakcija ljubljanskega župana? On se ne da motiti pri »Stožicah 2«, ignorira predsedničin predlog in nadaljuje z nezakonito gradnjo drekovoda. Da gre ne samo za nezakonito, ampak tudi za nestrokovno gradnjo, se je pokazalo ob nedavnih poplavah, ko je kanal pričel »poskusno delovati«. Zalila ga je namreč podtalnica in vdrla vanj. V Sneberjah je podivjana Sava razmetala kanalizacijske cevi. Zgodilo se je prav to, na kar je opozarjala kritična strokovna javnost: cevovod ne tesni stoodstotno, predstavlja ekološko bombo ob poplavah in potresih ter vojni in terorizmu. Župan je dokazal, kdo je glavni na levici (torej tudi v državi), ko si je z omenjenim pismom nekaj obrisal, kot rečemo v kleni kmečki govorici.

Tudi če bi predsednica slučajno ugotovila, da bi morala poskrbeti za pokop zverinsko pobitih premagancev iz druge svetovne vojne in revolucije, ki čakajo na večni mir in pokoj v gajbicah, to ne bo mogoče, ker Janković tega ne bo dovolil. Pokorna so mu sodišča in vlada, le zakaj ne tudi predsednica republike. Takšna je torej avtoriteta naše predsednice kot najvišje funkcionarke v državi. Z nepremišljenimi in/ali ideološko obarvanimi ravnanji bo izgubljala še tisto malo avtoritete, kar jo ima. Leporečje, preziranje svojega predhodnika Pahorja in mržnja do Janše bo za uspešno predsednikovanje pač premalo.