Šoltes je napovedal spremembo ekonomskega sistema, kar je neuspešno počel že njegov ded Edvard Kardelj.
Nekdanji predsednik računskega sodišča Šoltes je minuli teden potrdil ustanavljanje stranke s predstavniki Iniciative zdravnikov za ohranitev javnega zdravstva in delom vstajniškega gibanja. Ker se Šoltes uvršča med goreče zaščitnike javnega sektorja, iniciativa pa kot največjo težavo v državi poudarja javni zdravstveni sistem, je treba odpreti vprašanje, ali je Šoltesova stranka res politična alternativa ali pa je največji nateg letošnjega poletja.
Šoltes se je na letošnji dan državnosti udeležil shoda za ohranitev javnega zdravstva, ki so ga organizirali predstavniki Iniciative zdravnikov ob podpori vseslovenske ljudske vstaje pod vodstvom vse manj glasnega vstajnika Uroša Lubeja. Od tedaj so, kot bi pritisnil na tipko, izginile vstajniške zahteve po umiku vladajoče elite, Janković je kljub poročilu KPK ostal na javni funkciji župana Ljubljane, med osrednje medijske teme v državi pa se je kot po ukazu nenadoma prebila problematika javnega zdravstva.
Zato si na podlagi mednarodnih primerjav najprej poglejmo, ali je naše zdravstvo res tako na psu, kot nas zadnja dva meseca prepričujejo dominantni mediji na čelu z Iniciativo zdravnikov, kjer je najglasnejši Danijel Bešič Loredan, ki je pred dnevi napovedal Šoltesovo kandidaturo. Pri analizi bomo uporabili podatke o mednarodni konkurenčnosti držav, ki jih ocenjujeta Mednarodni institut za menedžment (IMD) in Svetovni ekonomski forum (WEF).
Podatki iz tabele o mednarodni konkurenčnosti po merilih IMD med 60 državami lepo kažejo, da je med izbranimi področji posamezne države prav zdravstveni sistem tisti del slovenske družbe, ki je najmanj problematičen, saj takoj za področjem cen zaseda najvišje, 29. mesto. Na drugi strani je Slovenija mednarodno najmanj konkurenčna in najbolj problematična na področju mednarodnih naložb, po razmerah v finančnem sistemu in položaju v domačem gospodarstvu (glej tabelo Konkurenčnost Slovenije po IMD).
Tudi po podatkih iz druge tabele o mednarodni konkurenčnosti po merilih WEF med 144 državami se slovensko zdravstvo uvršča na 24. mesto, to je za našo državo drugo najboljše mesto. Pri vseh preostalih kazalcih se uvrščamo precej slabše, daleč najslabše pa smo uvrščeni po težavnih razmerah v bančnem sistemu (128. mesto). Torej tudi po analizi WEF je položaj v slovenskem zdravstvu glede na druga področja v državi v resnici med najboljšimi, in ne najslabšimi (glej tabelo Konkurenčnost Slovenije po WEF).
Navedimo še nekaj mednarodnih primerjav o učinkovitosti zdravstva, kjer je treba po ekonomski literaturi primerjati glavne sistemske koristi (pričakovana življenjska doba, umrljivost dojenčkov) in stroške (delež BDP za zdravstvo). Po podatkih OECD Slovenija za zdravstvo nameni 6,5 odstotka BDP javnih sredstev in 2,4 odstotka BDP zasebnih, kar je pod povprečjem držav OECD. Na drugi strani je pričakovana življenjska doba za Slovenijo enaka povprečju OECD, stopnja umrljivosti dojenčkov na tisoč živorojenih pa je nižja od povprečja OECD. Po tej analizi je naše zdravstvo celo bolj učinkovito od povprečja OECD, saj z manj sredstvi dosegamo boljše rezultate (vir: Health policies and data).
Po vsem navedenem ne gre niti spregledati, da je bila zdravstvena blagajna po krizi najstabilnejši del javnih financ: leto 2011 je končala celo brez primanjkljaja, medtem ko je bil lanski primanjkljaj le 0,1 odstotka BDP, kar je kapljica v morje skupnega javnofinančnega primanjkljaja. Ker bo medijsko vplivni zdravstveni in vstajniški lobi, ki se združuje pod okriljem nove Šoltesove stranke, vrnil udarec z očitkom, da mednarodne primerjave in statistika pač nič ne štejejo in si je treba pogledati mnenje ljudi o zdravstvu, imamo tudi na to zelo zanimiv odgovor, ki njihove trditve prav tako povsem demantira. Podatki iz grafa o zadovoljstvu prebivalstva Slovenije, merjeni z raziskavo Slovensko javno mnenje, sporočajo, da je prebivalstvo na splošno najbolj zadovoljno prav s položajem v zdravstvu, nekoliko manj s položajem v šolstvu in občutno manj z demokracijo, vlado in razmerami v gospodarstvu (glej graf Splošno zadovoljstvo prebivalstva).
Omenjene mednarodne in domače primerjave jasno kažejo, da je problematika javnega zdravstva, s katero se tržijo takšni in drugačni »vstajniki« iz nastajajoče Šoltesove stranke, v resnici velik medijski nateg letošnjega poletja. Kar ne preseneča, saj je tudi drugo v zvezi s Šoltesom manipulacija. Šoltesa so minuli teden v medijih začeli tržiti volivcem kot neodvisnega in neideološkega kandidata. Za vse, ki jim spomin ne seže niti do lanske zime, spomnimo na razvpito fotografijo Šoltesa skupaj s Kučanom v ljubljanski slaščičarni Zvezda, kar je Šoltes pozneje upravičeval s tem, češ da je Kučana poučeval o zlatem fiskalnem pravilu. No, samo nekaj mesecev pozneje je Šoltes spet sedel z ramo ob rami s Kučanom na proslavi dneva upora proti okupatorju, kjer je bil kot vedno najglasnejši Janez Stanovnik. Da ne omenjamo najnovejših medijskih hvalnic Šoltesu iz ust nekdanjega predsednika Danila Türka.
Več: Finance
