Rupnikovi mozaiki: »Zadnja prevara bo hujša od prve« (Mt, 27, 64)

Na spletni strani več slovenskih medijev smo lahko prebrali, da v Lurdu razmišljajo, da bi vsled dogodkom odstranili Rupnikove mozaike. In spomnil sem se besed iz pasijona po Mateju, ki smo ga brali na cvetno nedeljo. V njem veliki duhovniki in farizeji prosijo Pilata: »Gospod, spomnili smo se, da je tisti zapeljevalec, ko je bil še živ, rekel: ›Po treh dneh bom obujen.‹ Ukaži torej, naj grob zastražijo do tretjega dne, da morda ne pridejo njegovi učenci, ga ukradejo in ljudstvu porečejo: ›Obujen je bil od mrtvih.‹ In zadnja prevara bo hujša od prve

Bralce in širšo javnost bi želel opozoriti, da v gorečnosti naše pravičnosti ne naredimo napake. Skupaj s farizeji in velikimi duhovniki si želim, da ne bi prišlo do druge prevare, ki bo hujša od prve. In katera je prva prevara, o kateri govorim? Danes ji rečemo duhovna zloraba. Težko ji odmerimo težo ob psiholoških, fizičnih in spolnih prevarah. Pogosta je v sektah, zaradi nje lahko ljudje delajo res neverjetne tragične stvari. En od takih primerov je v dokumentarnih filmih dobro obdelan primer iz Waca v Texasu, kjer je David Koresh vodil skupnost, kjer so bili zloraba otrok, mnogoženstvo in kopičenje orožja v imenu Jezusa Kristusa nekaj običajnega. Končalo se je s smrtjo 4 zveznih agentov in 82 članov skupnosti, od katerih je večina umrla v goreči stavbi njihovega centra.

V primeru Rupnik se ni končalo z gorečo stavbo polno ljudi, ampak z razpadlo skupnostjo in več posameznicami, ki so utrpele hude duševne in duhovne posledice spolne, psihološke in duhovne zlorabe. Tako pišejo žrtve same v razkritjih in pričevanjih. Je pa branje pričevanj boleče za katoličane, ker je duhovnik, posvečena oseba z maziljenimi rokami, za svoje spolne podvige uporabil tisto, kar nam je najbolj sveto.

Prevara je v zlorabi vere, Boga, Ljubezni, lepega, svetega za svoje užitke. Redovnicam je s spretnimi manipulacijami vsilil, da so na mestu Rupnika videle Boga. Kaj pa je zadnja prevara, na katero opozarjam? Prevara, kjer bi zaradi manipulacij v mozaikih videli Rupnika namesto Boga. Že res, da mozaike centra Aletti neločljivo povezujemo z njihovim avtorjem Rupnikom, hkrati pa so mozaiki, ko so dokončani, veliko več. So umetnina, delo skupine umetnikov, obrtnikov, zmes idej naročnikov, teologov in kontekstov. In kar je za katoličane najpomembneje – na njih so upodobljeni Bog, njegova Mati, svetniki in prizori iz evangelijev.

Ko so blagoslovljeni, ko v njih prepoznamo te osebe in prizore, postanejo svete podobe. Niso več samo na kup nametane ploščice ali še eno od umetniških del, ampak objekt svetne rabe, izvzet iz posvetne rabe. Ne moremo si privoščiti, da bi v mozaikih videli grešnega avtorja. Morda v tistem, kjer Juda Iškarjot z malho denarja brez obraza sedi pri mizi zadnje večerje. Še bolje – upamo, da ga bomo enkrat ugledali v trenutku, ko ga Kristus vleče iz gobca pošasti. Ampak to, da bi na mesto Boga v mozaikih postavili Rupnika, bi bila prevara, hujša od prve.

Da bi na prizore krsta, svatbe v Kani, spremenjenja, zadnje večerje, prikazanja in ozdravitve nalepili Rupnika in jih zato odstranili, bi bilo skrunjenje svetih podob – isto kot je Rupnik storil s svojim dejanjem – skrunil je podobo svetega. Zato upam, da mozaiki ostanejo. Ne zato, ker so lepi, in ne zato, ker jih je ustvaril grešnik, ampak ker je na njih Bog. Ker si ne želim skrunitve Božje podobe. Ne želim »štemarice«, ki razbija obličje Kristusa, kot je to naredil njihov avtor ali mnogi pred njim.

Jakob Primožič



17 komentarjev

  1. A je tempelj v Jeruzalemu ostal, pa je glede njega naročal sam Bog!! Čez vse sveto pismo govori, vse to bo, ČE boš izpolnjeval moje zapovedi……
    Rupnik je delal, kar je hudo, hudo, hudo v Gospodovih očeh, zato so njegovi prekrasni mozaiki, smeti. Isto hudo so delali tudi ti, ki so za njegove sprevrženosti vedeli in bili tiho.

  2. … “Morda v tistem, kjer Juda Iškarjot z malho denarja brez obraza sedi pri mizi zadnje večerje. Še bolje – upamo, da ga bomo enkrat ugledali v trenutku, ko ga Kristus vleče iz gobca pošasti”…

    Ta teza o iškariotu namiguje na to, da on ni dokončno pogubljen. Ampak on je v peklu, je t.i. človeški demon, ki ima velike zasluge za skrunjenje Sv. Evharistije. V knjigi Sporočila iz onostranstva je podrobno predstavljeno, kako so si demoni zelo dolgo “razbijali glave”, da so končno dosegli skrunitve Jezusovega Telesa in Krvi. To jim je uspelo doseči z modernimi pristopi ponaredkov Svetih maš.
    Rupnikovi mozaiki so na meji demonskega. Že zaradi sočutja do njegovih žrtev, bi bilo vredno razmisliti o njihovi odstranitvi.

  3. Kdo pa je brez greha? Če vzpostavimo logiko, da uničimo vse kar je storil grešnik, potem smo naredili podlagao za uničenje sveta. Ni je stvari, ki bi jo naredil človek, da ne bi bila tako ali drugače povezana z nekim slabim dejanjem. Navsezadnje bi potem morali ukiniti tudi Boga, ki je ustvaril grešnega človeka in ne popolnega robota.

    • Soglašam z mnenjem in mislim, da bi mozaiki morali ostati.

  4. Vprašanje, ki se mi poraja že skoraj od začetka te sramotne zgodbe, je, v kolikšni meri in kako se taka popačena in sprevržena duhovnost odraža v teh umetninah. Ker tudi če je podoba še tako estetska, popačeno sporočilo ljudi zavaja hote ali nehote – če je mogoče nevarnost odpraviti z razlago, super, če ne, je bolje ne imeti “umetnine”, kot imeti tako, ki napeljuje k zmoti. Upam, da se najde dovolj modrih in božjih ljudi, ki bodo zmogli to spoznati in se o umetninah prav odločiti.

  5. Ne glede na vse, vsakokrat ko bi pogledal mozaik bi se spomnil na tega pokvarjenca, zato že nehajte v imenu boga obračat miišlenje.

  6. Še en poskus rehabilitacije izprijenosti! Desetletja je trajalo, da je to blato priplaval na površino. In kdo je vse to omogočil? Mar ne prav ti, ki so vedeli in molčali. Avtorju članka ni jasno, da je štemanje teh del nujno za povrnitev vsaj minimalnega zaupanja v vso to izprijeno kasto, ki rabi nujna dejanja očiščenja. Kajti to blato ni edino in se aktivno izvaja v ozadju še večji propad. Če tega ne bo in se ne počisti vse te gnilobe, pomeni da so zmagali volkovi v ovčjih oblačilih. In ni daleč dan, ko boste doživeli v cerkvah parade ponosa, kot še to že začenja v Nemčiji. Korona histerija je pokazala, kako so volkovi stopili proti ljudem, svobodi, resnici in so prodajali z umori nerojenih umazana cepiva kot božji dar. In danes prav tako prodajajo Rupnika kot vrhunsko umetnost. Obseg je res velik, ker je imela njegova sprevrženost tiho podporo vsa ta desetletja. Kdo ne razume, da so njegova dela, dokler obstajajo, pravzaprav triumf izprijenosti in izkaz nadaljevanja poti naroda v pogubo?

    • Razmisljam
      PRESEREN JE BIL PIJANEC IN POSTOPAC, IMEL NEZAKONSKE OTROKE, ZA KATERE NI SKRBEL….napisal pa cudovite stvari, tudi besedilo za naso himno, ki jo vsak slovenec ceni…ali zato podpiramo pijance?
      SVETLANA MAKAROVIC
      cudovite zgodbe za otroke, sama pa kot hudobna vesca, ki sovrazi vse povprek in nenehno sadi svoje sovrastvo v srca mladih…celo pove, da sovrazi otroke…
      IN SE IN SE….
      DEJANJA LJUDI, KI NISO V SKLADU Z MORALNIMI NORMAMI, JE TREBA OBSODITI, NE GLEDE NA KATERI STRANI SO, UMETNINE, KI SO JIH USTVARILE NJIHOVE MISLI IN DEJANJA PA JE POTREBNO DATI V ZGODOVINO CLOVEKA….
      POZNATE TISTO PRILIKO, KO JEZUS REKEL FARIZEJEM
      kdor je brez greha, naj prvi vrze kamen v presustnico….
      Njej pa je rekel…
      Pojdi in ne gresi vec….
      Zato menim
      CENIMO UMETNOST, CLOVEK, KI JO JE USTVARIL PA NAJ POPRAVI, KAR LAHKO IZ PAKETA SVOJIH GREHOV….in svet bo za vse lepsi

  7. In še zaključek. Štemarca razbije božje obličje. Na mozaiki je Bog! Tipično zavajanje za volkove v ovčjih kožuhih. Mozaik ni božje obličje niti Bog. To kaže na izkrivljeno percepcijo, narcisoidni odnos do presežnega in zato so tudi tako zmotni zaključki. Koliko je to plod zavedenosti in koliko prefinjenega delovanja?

    • Pa kaj vi mislite, da so cerkveni mozaiki po Italiji in drugod dela “angelov”?! Sta naiven ali pa spolitiziran sovražnik cerkve; verjetno oboje!

      • Ton, ki veje iz vašega odgovora je kultura izločanja, ki jo tudi od kristjanov velikokrat doživljam. Obsodba, blokiranje, ali molk ali debata, kot da ne obstajaš. Tako je najlažje. Ni potrebno odgovoriti na kritiko, nasprotno mnenje je enostavneje izločitiž kot nedopustno.
        Dejstvo je, da pluje krščanska skupnost po poti edino dovoljenerga narativa, v zasužnjevanje, proti ljudem, družini, čistosti, svobodi. Seveda se pa nasprotno prav obilno govori o teh vrednotah. A to je le navidezno zavzemanje. Kajti če ni dejanj, je vsako še tako sladko govorjenje obnašanje volkov v ovčjih preoblekah. Tudi, ko nekdo molči ob krivicah, se spreneveda, se postavlja na stran proč od svobode, družine, čistosti, se je tudi že odločil koga podpira: zlo!
        Primer Rupnik je morda zadnja prelomna točka, da se ob njem vsi zamislijo. Moralna avtoriteta je skoraj povsem izničena. Mnogi, ki so ob tem molčali naj odstopijo svoje funkcije tem, ki še zmorejo iskrenosti. Odstranitev njegovih del je tako lahko priložnost za zavzetje stališča, ki bi ga moral imeti vsak razumnik: z vso odločnostjo proti zlu! Čas je za dejanja, ne za govoričenje. Rabimo pogumnega in razsodnega Danijela, ne izprijenih sodnikov, ki želijo pogubiti Suzano, ker se svoji čistosti ni odrekla!
        Če se nič od tega ne bo zgodilo, potem res lahko govorimo o krdelu volkov. Svet propada, ker ni več sposobnosti razsojanja, delovanja, poguma.
        Pa zgodbo o Suzani si preberite! Danijel se ni izmikal “Bog naj razsodi! Kdo sem, da bi sodil! Moramo ločiti umetnika od njegovih del.” Pogumno je povedal, kako izprijena sta sodnika. In ljudstvo ga je poslušalo in se ubranilo zla.

  8. *Slovenski škofje: ločite Rupnika od njegovih umetnij
    *Kmalu bo padla odločitev v Lurdu. Že so povedali kaj jih vodi.
    *Rupnik je do zadnjega diha dokazoval, da je on nekaj , ne posebnega, on da je extra specialen. Ni ubogal in
    do predprejšnje Nedelje v času Velike noči ignoriral najvišje ukaze, ignoriral svoje žrtve, ignoriral, ignoriral.
    *Rupnik naj bi bil Duhoven, Učitelj, Pastir, Spovednik. Jaz bi, če bi se dalo, takoj stopil do njega kot novinar
    in ga bi intervjuval, predvsem v smislu, da sam pove svojo izpoved o vprašanjih s katerimi si
    obremenjujejo možgane pobudniki razkritja, žrtve, mi-navadne vaške ovce, slovenski škofje, novinarji,
    policaji, tožilci in “lastniki” njegovih umetnin.Ker je priznan tudi kot veliki teolog in duhovni voditelj iz
    bližine namestnika Božjega – naj hitro pove kaj naj bo z umetninami.
    *V Lurdu so milijoni, so bolniki, so pomoči potrebni, so Rupnikove žrtve – pa sprašujmo kaj čutijo, mislijo
    * Na Zaplazu so zdaj doma zemski ostanki Sv.Grozdeta.Stojim pred tistim oltarjem-velika Rupnikova
    umetnina je tam. kako naj resetiram, sprejemam, doživljam, na katerem nivoju – po zgornjem zapisu –
    meni ne gre, nisem dozorel…
    * Kaj bi jaz doživljal v Medžugorju v vsej svetosti in v vsej vibrativni napetosti Svetega Vesoljstva, ki oživlja, generira in magnetizira vso Zemljo, da so se Rupnikove podobe vselile tudi tja ?
    Zdajle, afektivno, na čisto povem: “Ne gre skupaj, ne morem spojiti, ne morem povezati. Gre za Motnjo, ki vsebije grehoto kapitalnih razsežnosti…ne drži vode, “ne dihta”. Toliko sem tam doživel takega, da Vam zdajle povem: NE.Umetnine proč.
    * Kaj bi rekle Rupnikove žrtve, si kdo upa poiskati odgovore?
    * Pa misterij črnih oči, kdo verjame razlagam? Jaz ne.Imam svoje mišljenje, v transcendenci na vse kar spoznavam kot Božje v desetletjih, po srečanjih “Bližnje vrste z Bogom”, še raziskujem, vrtam,in ostaja, naj bo ,misterij. Kaj je zadaj in kaj je spredaj pred tistimi črnimi očmi?

    Res ne sodim, razmišljam, paberkujem, ne provociram, iščem.In ne gre skozi.

    PA CERKVENO PRAVO ?
    PA IZKUŠNJE CERKVE IZ DVEH TISOČLETIJ ?
    itd.

  9. Odličen pispevek. Bistvo vere je v tem, da apriori nekaj sprejmemo – ko začnemo filozofirati se odmikamo od bistva religije.

    Mozaiki so nesporno lepi in etični, tudi, če so jih lepili muslimanski “azilaš”, stranka Levica ali Svetlana Makarovič, to ne spremeni njihovega konteksta, niti likovne vrednosti posameznega mozaika.

    • Pa so ti mozaiki res tako lepi? Ti čudni obrazi, kot obrazi obupancev. Zraven Jezusa pogosto množica nekakšnih brezimnih, ki ne veš, kdo so to, v rjavo sivih haljah, skoraj enaki med sabo, to naj bi bila množica odrešenih, ti, po izrazu nesrečniki? In kar naprej te nespodobno razkrečene noge, tega nihče ne opazi? Na zgornji sliki, kaj je to, Jezus, ki udobno počiva pod križem? In zelo pogosto Jezus s sivimi lasmi in brado.Nikoli v zgodovini ni bil tak prikazan! Jezus ni bil star mož, ko je umrl!
      Lepoto teh mozaikov naredijo samo barve, ki pa hkrati naredijo te mozaike vsiljive, kričeče, prav nič se ne ujemajo z lepoto cerkva, kjer so.

  10. Veliki teden,Velika noč , velikonočna osmina in nedelja Božjega usmiljenja so za nami. Zgoraj pa se še kar nadaljuje vpitje križaj ga…
    Ali se zavedate, da ste se postavili v vlogo judovskega ljudstva, heroda, pilata, tistih, ki bičajo, s trnjem kronajo, pljuvajo, zasmehujejo in križajo…oz. v vlogo javnega tožilca, sodnika in krvnika hkrati, dragi moji “kristjani”?
    Ne, še huje je: vi niti fiktivnega sodnega procesa ne potrebujete več…
    Jaz pa -najbrž spet v prazno- ponavljam: p. Marku Ivanu Rupniku ni bil nedvoumno dokazan noben pravno formalno pregonljiv in kazniv zločin.

Comments are closed.