Ni res, da bi bil družinski zakonik vreden podpore, ker omogoča svobodno izbiro, kakor trdi Virant. Njegovo pojmovanje svobode je zgrešeno, saj so stvari o katerih ne moremo in smemo izbirati.
Ni res, da nas družinski zakonik pelje v družbo svobode, kakor trdi propadla političarka Kresalova, kajti nikjer ni podlage za tako njeno trditev, razen v ideološkem konstruktu zagovornikov, ki so izključili drugače misleče pri nastajanju zakonika, pri obravnavi v parlamentu in zdaj v razpravah z negativnim etiketiranjem.
Ni res, da je konzervativno tudi mračno, kakor napačno pravi Kresalova. Ali ne ohranjamo narave, spomenikov in vse, kar je dobro? Konzervativnost je drža, ki ne zameta svobode in odprtosti, temveč vzpostavi odnos do stvari in pojavov iz stališča ljubezni do svojega.
Ni res, da imajo nasprotniki referenduma težave pri razlagi stroškov zanj, kakor trdi Janković. Ko gre za družbene temelje, denar ni najbolj pomemben. Sicer pa bi se lahko tokratnemu referendumu izognili, če bi ideološko prepotentni zagovorniki le tega bili pripravljeni poslušati in spoštovati drugače misleče, ter jih pritegniti k nastajanju in sprejemanju zakonika ali pa bili pripravljeni na kompromisni predlog, ki je bil predstavljen v javnosti. Zato je krivda za ta referendum na vseh, ki so zakonik mimo volje ljudstva sprejemali in ga popularizirajopopularizirajo s prefinjeno medijsko kampanjo. Denar ljudstva ti ljudje radi zapravljajo, tudi Janković, za kar pričata neznosna zadolženost MOL-a in Stožice.
Ni res, da bi bil zakonik kakršenkoli napredek, kakor trdi »partner« in oče Pahor. Za tako trditev ni niti enega dokaza, to so le pobožne želje piscev zakonika. Že slovenščina v njej je porazna… Morali bi se bolj potrudit.
Ni res, da bi bil zakonik povezan s kakršnokoli ustavno pravico, kakor trdi Koširjeva. To je zavrnilo samo Ustavno sodišče. Čas bi bil, da se zagovorniki zakonika sprijaznijo z dejstvom, da istospolne družine, poroke, posvojitve, umetne oploditve samskih in kar še takega zahtevajo zagovorniki zakonika niso človekove pravice in ne ogrožajo enakosti pred zakonom.
Ni res, da se vlačijo otroci iz istospolnih skupnosti po medijih, kakor trdi Kranjc. Bolj res je, da se v medijih demonizira družino kakor še nikoli. O njej v teh dneh ne moreš brati nič dobrega. Pa je to kljub temu v nasprotju z večinsko izkušnjo ljudi, ki imamo svojo družino radi.
Ni res, da bi kdorkoli ropal pravico do izbire istospolnim, kakor trdi Gantar. Dejstvo je, da ne moremo jabolku reči hruška, ker ne ustreza dejstvom. Prav tako ne moremo dovoliti, da bi si kdorkoli jemal pravice, ki mu ne pripadajo, ker s tem rušimo enakost pred zakonom, ki jo menda zagovarja Koširjeva in je zapisana v naši ustavi.
Prepričanje sedmih predsednikov strank, da je zakonik primeren odziv v sedanjosti… je pač prepričanje o katerem ne moremo diskutirati. Lahko bi razpravljali o argumentih, a dejstvo je, da za tako trditev zagovorniki zakonika nimajo argumentov. Ostaja torej le prepričanje, ki pa je prepričanje zainteresirane manjšine, da si skozi spremembo pojma družine pridobi status in pravice, ki ji ne pripadajo. S takim prepričanjem pa se ne moremo strinjati, ker je napačno.
Zaradi vsega tega sprenevedanja je jasno, da tu ne gre za kakšno odprtost, temveč za izključujočo držo vase zaprte elite, ki ima medijsko premoč in našo Slovenijo drži v zatohlosti titoizma in izrojenega materialističnega kapitalizma.
Potrebujemo družinski zakonik, vendar ne takega in tega, ki so ga napisali v bunkerju enoumnosti in ga sedaj vsiljujejo s prefinjeno medijsko propagando. Tu gre za resnične laži.
Meni ta zakonik ni všeč, (še bolj pa kampanja za) ker:
a) Ima starše za bebce, ki ne znajo vzgajati in daje preveliko vlogo državi oz. njenim socialnim službam, ki pa ne morejo nadomestiti povprečnih staršev, kaj šele dobrih.
b) Govori preveč o pravicah in premalo o dolžnostih, kar pelje v permisivnost, ki ne vzgaja pokončnih ljudi, temveč pasivne potrošnike.
c) Ker ne odpravlja privilegijev izven zakonskih skupnosti v primerjavi z poročenimi (vrtci, davki, štipendije).
d) Ker pod krinko »koristi otrok« uvaja razvrednotenje družine in jo izenači z vsakršno skupnostjo, ki živi pod isto streho.
e) Ker so ideološki pobudniki zakonika izključili iz nastajanja javnost, drugače misleče in so poteptali ideal sodelovanja. Ker zagovorniki zakonika nenehno blatijo (npr. nazadnjaki, mračni srednji vek) in izključujejo nasprotnike, ki se zavzemajo za družino.
f) Ker se zavedam, da je za vzgojo potrebna palica in korenček, kazen (tudi fizična, ker je manjše zlo kakor psihični teror, ki nadomesti preprosto in jasno zunaj telesno kazen) in pohvala (nagrada).
g) Ker se pod krinko »otrokovih pravic« v resnici borijo za privilegije in statuse vplivne manjšine istospolnih.
Materinski dan bo torej odločilen, saj gre za najpomembnejši referendum doslej. Ta referendum je celo bolj pomemben kakor plebiscit o samostojnosti, kajti tedaj smo se odločali le o državi in ne o naravni skupnosti, ki je temelj vsake družbe. Ali res hočete, da bi družina bila vsaka, kakršnakoli človeška skupnost, ki biva pod isto streho? Ali res hočete, da bi otroci živeli v po definiciji jalovih in minljivih, kratkotrajnih skupnostih? Nobena še tako dobra stvar tega zakonika ne more upravičiti uničenja in prevrednotenja družine!
Če nočete vsega tega, ker se zavedate pomena družine, potem pojdite na volišče in oddajte svoj glas proti!
