V zvezi z vlaganji v pristaniško infrastrukturo in v železniške povezave z zaledjem je potrebno izpostaviti razvojna dogajanja v treh sosednjih pristaniščih: Trst, Reka, Koper.
Trst postaja pomorska konica na jadranski “svilni poti”
V Trstu potekajo velika vlaganja s strani dežele FJK in zasebnih strateških partnerjev, domačih in tujih, npr. v izgradnjo nove logistične platforme pod Škednjem, vključno z VIII. pomolom (300 mio evrov), ter v povečanje VII. pomola (188 mio evrov),s čimer bi se kapacitete za pretovor kontejnerjev, te paradne discipline sodobnega pomorskega transporta, povečale od sedanjih 900.000 na 1,300.000 TEU in bi s tem Trst postal vodilni na Jadranu.
V načrtu je ustanovitev prostocarinske cone na področju Boljunca (180 ha)in z nedavnim sporazumom, sklenjenim s kitajsko družbo China Corporation Cunstruction Company (CCCC), postaja Trst pomorska konica na jadranski “svilni poti” za prodor v Srednjo in Vzhodno Evropo. To med ostalim pomeni dodatne kitajske investicije v pristaniško in prometno infrastrukturo, vstop tržaškega pristanišča kot družabnika v velik intermodalni center, ki ga CCCC načrtuje v Košicah na Slovaškem (100 ha), na tromeji z Ukrajino in Madžarsko, in morebitno sodelovanje tržaškega pristanišča v naložbah na Kitajskem.
Reka načrtuje, da vzame Trstu primat na Jadranu
Reka je prav tako s sredstvi države in tujih zasebnih strateških partnerjev ravnokar povečala kapacitete kontejnerskega terminala na Brajdici (150 mio evrov), končuje nov kontejnerski terminal na zagrebški obali (170 mio evrov) in izvaja pripravljalna dela za tretji kontejnerski terminal v Kuljanovem v Bakarskem zalivu, s čimer naj bi v naslednjem desetletju s svojimi kontejnerskimi kapacitetami prehitela celo Trst in mu iztrgala primat na Jadranu. Hkrati je po podatkih medijev padla odločitev za izgradnjo plinskega terminala na otoku Krku, v vrednosti nič manj kot 500.000.000 evrov, ter se je na mednarodni razpis prijavilo sedem potencialnih investitorjev iz vrst svetovno znanih podjetij s področja energetike.
Z ustanovitvijo občine Ankaran preprečili širjenje kapacitet Luke Koper
Luka Koper pa s svojimi skromnimi sredstvi in krediti v vrednosti okrog 180 mio evrov (podatek nepreverjen, prip. avt.)in ob velikih dosedanjih ovirah s strani MO Koper povečuje kapacitete kontejnerskega terminala (I. pomola) z dosedanjih 850.000 na 1,150.000 TEU in bo tako zaostala za Trstom in Reko. Izgradnjo drugega kontejnerskega terminala na I. pomolu pa smo ji preprečili, med ostalim tudi z ustanovitvijo občine Ankaran.
Luka Koper bo v naslednjih desetletjih potisnjena v drugorazrednost
V zvezi z železniško povezavo z zaledjem sta Italija in Avstrija v zadnjih nekaj desetletjih s posodobitvijo proge po Kanalski dolini in izgradnjo novega odseka hitre proge Celovec-Graz usposobili za visoke hitrosti okrog 500-kilometrski železniški koridor Trst-Dunaj, prek katerega bo Trst, po bližnjici, povezan s hitrimi progami z bogatim blagovnim bazenom (Graz, Dunaj, Budimpešta, Bratislava, Praga idr.), ki je doslej v veliki meri gravitiral na Koper. Hrvaška hiti s posodobitvijo proge Reka-Zagreb-Botovo na Madžarski meji(270 km) in na nekaterih odsekih že polaga drugi tir, na ostalih pa projektira traso, izdeluje tehnično dokumentacijo in razpisuje natečaj za izvajanje del.
Slovenija pa v zvezi s svojim nesrečnim 27-kilometrskim tirom Koper-Divača že dve desetletji zajema vodo z rešetom ter se je na koncu, kljub tehtnim kritičnim opozorilom stroke in širše javnosti, odločila za novo enotirno progo, in to po najdražji in tehnično ter časovno najzahtevnejši trasi. Z vsem tem se ustvarjajo pogoji, da bo Luka Koper v naslednjih desetletjih potisnjena v drugorazrednost, potem ko je v dobrem pol stoletju svojega obstoja s svojo profesionalnostjo po obsegu tovorov, če odmislimo tekoča goriva, pustila za seboj obe pristanišči z večstoletno tradicijo.
Vir: Novi Glas LETO XXIV., št. 24, str. 11
