Več kot 300 udeležencev se je v Ljubljani udeležilo prvega Zbora za vrednote, ki ga je pripravila Nova Slovenija. Govorniki so govorili o preziranju temeljnih vrednot in izpostavili hkratno potrebo po njihovi oživitvi. Prisotni so podpisovali izjavo za Slovenijo vrednot, v kateri izražajo prepričanje, da je za izhod iz krize potrebno uveljaviti določene vrednote.
Poleg predsednice NSi Ljudmile Novak so se zbora udeležili tudi podpredsedniki Anton Kokalj, Marjeta Uhan in Jožef Horvat ter številni drugi predstavniki stranke. Od vidnih osebnosti iz slovenskega javnega življenja so bili navzoči prof. dr. Jože Osterc, Jože Strgar, dr. Tadej Strehovec, prof. Justin Stanovnik, pesnik Tone Kuntner, Anton Drobnič in operni pevec Marko Fink. S posebnim pismom je navzoče pozdravil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Jože Trontelj. Zbor je nagovoril tudi starosta slovenske osamosvojitve Ivan Oman, ki je opozoril, da je slovenska družba zašla v stanje, ko prezira vrednote. Sedanja kriza je po njegovem prav posledica odklanjanja vrednot, med katerimi je izpostavil družino. Predsednica NSi in tudi pobudnica Zbora za vrednote Ljudmila Novak je v začetku opozorila na številne afere v družbi in politiki.
„Vprašamo se lahko, ali gre v Sloveniji za razpad vrednot, za razpad zaupanja v državo, njene institucije in organe, skratka, za razpad človekovega etičnega ravnanja. Predvsem pa se je treba vprašati, če sta nas javnost in politika napravili brezbrižne in otopele za vse, kar se dogaja okoli nas, če je ob vsem tem kar nekako zakrnelo tisto najbolj pristno človeško v nas,“ je dejala Novakova in še povedala, da „Zbor za vrednote želi v slovenski javnosti spodbuditi razpravo o tem, kakšno Slovenijo si želimo. Kam gre družba brez vrednot? Je družina za nas še vrednota? Kaj lahko storimo mi kot posamezniki, civilna družba in država.“
Izjava Zbora za vrednote »Za Slovenijo vrednot«
Ob sklepu so udeleženci podpisali tudi izjavo Za Slovenijo vrednot, ki jo je predstavila predsednica Ljudmila Novak. V izjavi ugotavljajo, da se slovenska družba nahaja v globoki finančni, gospodarski in politični krizi, ki so nastale kot posledica krize vrednot. Porušilo se je zaupanje v delovanje pravne države, država pa postaja “talec interesov političnih in gospodarskih elit, ki pozabljajo na potrebe državljanov in izrabljajo svoj položaj za lastne koristi.” Podpisniki zaznavajo pomanjkanje jasne vizije glede prihodnosti slovenskega naroda, države in gospodarstva. Pričakujejo, da bodo odgovorne institucije z doslednim izvajanjem zakonodaje ter nujnimi zakonskimi spremembami nemudoma začele odpravljati nepravilnosti. Nujno je, da državljani pogumno priznajo temelje slovenske državnosti. Družina, šola, delovno mesto in država pa naj bodo prostor, kjer bodo državljani lahko živeli v skladu z vrednotami, ki jih zagovarjajo. Nenazadnje se podpisniki izjave zavzemajo za uveljavitev resnicoljubja, poštenosti, solidarnosti, enakosti vseh in spoštovanja dela, saj so te vrednote po njihovem nujne za izhod iz sedanje krize.
Lojze Peterle: Afera z bulmastifi zgolj izraza stanja duha
Po besedah evropskega poslanca Lojzeta Peterleta sta afera z bulmastifi in tista o domnevni korupciji v političnem vrhu zgolj izraza stanja duha. Po njegovem bi se morali vprašati, zakaj nam vrh države in glavnega mesta ponujata ne le Titove ceste, ampak kar “Titovo pot”. Ob tem je Peterle izrazil presenečenje, saj ni pričakoval, da bi se lahko temelji nastanka slovenske države v 20 letih tako zameglili. Evropski poslanec je bil kritičen tudi do vlade, kjer je “piar zasenčil substanco vladanja”, vlada pa se, namesto da bi odgovorno vladala, izgovarja na iskanje konsenza.
Aleš Primc: Ne damo družine
O pomenu družine je spregovoril predsednik Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc. „Ne damo družine! Družina je temelj naše sreče in smisel našega življenja.“
Dr. Ivan Štuhec: Verjamem, da bomo preživeli slovenski relativizem
Moralni teolog Ivan Štuhec je spregovoril o vlogi kristjana v politiki. Poudaril je, da se mora ta
komponenta poznati tudi pri vsakdanjem delu politikov. „Kristjani smo preživeli tudi totalitarne sisteme, ki so nas vsi po vrsti hoteli zradirati iz obličja zemlje – fašizem, nacizem in komunizem. Verjamem, da bomo preživeli postmoderni sekularizem in libertanizem in pa slovenski relativizem. Zato smo tu, da povemo, v katere vrednote verjamemo in za katere si bomo prizadevali.“
Milan Matos: Sami smo najbolj odgovorni za našo lastno usodo
Dolgoletni direktor Mladinske knjige Milan Matos je opozoril na etiko pri poslovanju. „Tako nizko, še nikoli nismo bili, da smo začutili potrebo po spremembah, potrebo po vrednotah, potrebo po drugačnih naših medsebojnih odnosih. Po potrebi, da ustvarimo eno pravno državo, ki ji bomo zaupali, kjer se bomo počutili varne, kjer bomo rekli to je prava pot in potrebujemo tudi voditelje, ki nam bodo postavili in oblikovali vizijo. Sami smo najbolj odgovorni za našo lastno in skupno usodo. Kdo bo spremenil stvari v Sloveniji, če ne mi, drugi jih ne bodo. Kdaj, če ne zdaj, jutri bo mogoče prepozno ali pa nas več ne bo in kje, če ne tu pri nas doma. Naša naloga je, da začnemo pošteno poslovati in poštenost zahtevati tudi drug od drugega.“
Dr. Rajko Pirnat: To trgovanje je bilo zelo verjetno kaznivo
Pravnik Rajko Pirnat je poudaril, da “tudi če Boga ni, ni vse dovoljeno”. Pri tem je izpostavil pravo in pravno državo kot vrednoto samo po sebi. „Osebno sem zgrožen gledal poslanca in bivšega ministra, kako sta vsak po svoje razlagala, da pravzaprav nista storila nič narobe. Za božjo voljo! To trgovanje je bilo tudi po mojem prepričanju zelo verjetno kaznivo, bomo seveda videli kaj bodo uspeli dokazati, ampak najmanj skrajno neetično. Eden je obljubil, da bo storil nekaj, kar sicer po splošnih pravilih ne bi, drugi pa je za to obljubil glasovanje, neko korist prvemu. Če to ni neetično in želeti je, da bi vsaj razumeli kaj je etičnost ravnanja.“
mag. Andreja Valič: Preprečevanje izgube zgodovinskega spomina je nujno
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič je ugotavljala, da je Slovenija
zamudila priložnost obeležitve spomina na zločine totalitarizmov in 20. obletnice padca komunizma. Ob zadnjih pojavih v odnosu do polpretekle zgodovine je opozorila na nevarnost, ki jo za demokracijo predstavlja brisanje oz. prirejanje zgodovinskega spomina. Prav zato Valičeva meni, da se je potrebno “upreti kulturi pozabljanja”. „Preprečevanje izgube zgodovinskega spomina je nujno, saj namreč ni mogoče trditi, da so Stalin, Hitler, Musolini, Tito pozitivne osebnosti zgodovine 20. stoletja. Ni mogoče pozitivno oceniti holokavsta, komunističnih koncentracijskih taborišč in izven sodnih pobojev. Nekatere temeljne elemente je pač treba enako ovrednotiti, ne glede na različno kulturno, etnično, versko, rasno, politično in kakšno drugo pogojenost in pripadnost. Le elementarno skupno vrednotenje zgodovinskih mejnikov lahko pripelje do medsebojnega razumevanja in sprave, ki zagotavljata mir in sožitje.“
prof. dr. Jože Trontelj: »Danes je državno geslo tekmovalnost«
Zbor sta pisno pozdravila tudi predsednik Zbora za republiko Gregor Virant in predsednik SAZU Jože Trontelj. Slednji je med drugim zapisal, da pozdravlja Zbor za vrednote in dodal, da je država tista, ki naj bi zagotovila okvir, znotraj katerega se lahko doseže sreča. „Država se trudi povečati svoj BDP, s katerim bi te zunanje dejavnike sreče plačala. Vendar ko država bogati, ljudje presenečeni opazijo, da plače postajajo manjše, brezposelnost pa večja in dostop navadnega človeka do dobrin vse težji. Sreča se manjša, to je tako imenovani Easterlinov paradoks, ki smo ga zaznali tudi v predkrizni Sloveniji. Sreča pa prepričljivo raste v ekonomsko manj uspešnih državah, kjer so rasli kazalci nematerialne blaginje, kot so dobro zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, dobri medčloveški odnosi. A to žal niso več prioritete državne politike. Prvo vprašanje je, kaj so cilji, ki jih človek pojmuje kot pogoj za srečo. Zagotovo so to delo, svoboda, dostojanstvo. Zdravje, socialna varnost, izobrazba. Zadovoljiva mera materialne blaginje. Pravičen red brez diskriminacije in izključenosti. Dobri medosebni odnosi. Tu je še stara beseda, ki jo danes redko slišimo: dobrohotnost, tudi nasproti neznancu. Izpodrinila jo je druga beseda, ki je danes državno geslo: tekmovalnost. V luči nove stvarnosti in te tekmovalnosti so tudi ostali cilji postali nekako relativni.“ Ob sklepu pisma pa je še zapisal: »Moje sporočilo spoštovanemu zboru je, da naj tega klica ne razume kot predvolilno potezo stranke NSi. Klic k vrednotam je treba slišati kot povabilo na pravo pot v dobro prihodnost – ne slovenske, ampak vse človeške družbe. Modri pobudi NSi gre moje spoštljivo priznanje.«
