Dandanes se nam zdi čisto samoumevno, da je pot do izobrazbe odprta vsem, le voljo, talent in znanje je treba pokazati.
Včasih to ni bilo tako enostavno. Posebej ženskam, od katerih se je pričakovalo, da skrbe za dom in družino, je bilo skorajda nemogoče priti do izobrazbe, poklica in zaposlitve. Tiste prve, ki so oporekale takrat veljavnim normam, je bilo tako prav posebej težko, Ani Mayer Kansky, ki je uspešno delovala v vlogi znanstvenice in mame obenem, pa je dati prav posebno priznanje.
Rojena je bila v Ložah pri Vipavi leta 1895 v meščanski družini in je bila ena izmed prvih, ki je opravila maturo na Klasični gimnaziji v Ljubljani. V vojnih letih 1914–1918 je na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Podiplomski študij je morala ob razpadu Avstro-Ogrske prekiniti, saj je Dunajska univerza sprejela odlok, da morajo študentje slovanskih narodnosti zapustiti univerzo. Študij je nadaljevala na pravkar ustanovljeni Univerzi v Ljubljani in 15. julija leta 1920 zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »O učinkovanju formalina na škrob«. Postala je prva slovenska doktorica znanosti in 72. doktorica na celotnem svetu.
Leta 1921 se je poročila s stanovskim kolegom, profesorjem ljubljanske Medicinske fakultete Evgenom Kanskyjem. Tudi ta je bil zanimiva osebnost. Po narodnosti Rus je obtičal pri nas, ko je v novoustanovljeni Sovjetski zvezi besnela državljanska vojska in revolucija. Imela sta tri otroke in v medvojnih letih ustanovila kemično tovarno Kansky v Podgradu pri Ljubljani, ki se danes imenuje Arbo.
V Podgradu sta tako postavila moderno tovarno, nekaj minut hoje višje v pobočju na ruševinah srednjeveškega gradu pa še počitniško vilo.
Vojna leta so jima prinesla številne preizkušnje. Tovarno so prevzeli Nemci, vilo pa zasegli in spremenili v kasarno, saj je praktično čez njihovo dvorišče tekla nova meja med Nemškim rajhom in Mussolinijevo Italijo. Tudi po vojni ni bilo bistveno drugače. Kot »boržuja« sta bila malo manj kot protidržavna elementa. Ne sicer toliko, da bi ju zaprli, a so jima zagrenili življenje. Kemično tovarno je spet enkrat zasegla nova oblast, po črni tokrat rdeča. Evgena Kanskyja so prisilili v upokojitev, ona sama pa se je do upokojitve preživljala kot učiteljica kemije.
Ana Mayer Kansky je umrla leta 1962, njen spomin pa živi naprej. Po tej prvi znanstvenici in doktorici slovenskega rodu se imenuje najprestižnejša nagrada Univerze v Ljubljani, ki se vsakoletno podeljuje za najpomembnejše znanstvene dosežke na področju naravoslovja.
