Problem nasilja, vseh mogočih teorij in domovinske vzgoje

PROBLEM NASILJA

Nasilja je vedno več. Zakaj?

• Najbrž je velik del krivde v tem, da se oddaljujemo drug od drugega, postajamo individualisti; 
• k temu pripomore tehnologija z vedno novimi možnostmi uporabe telefonov in drugih komunikacijskih sredstev; 
• gledamo sočloveka, a ga ne vidimo, izgubljamo zmožnost empatije.

Naredimo kaj, da bi bilo v šolah več reševanja konfliktnih situacij z mediacijo in pogovorom, strpno in takoj, ko se dogodek zgodi, ne šele čez teden, dva ali tri. Naj psihologi v šolah bolj aktivno vstopijo v to vlogo. Po šolah bi se morali učitelji in izbrani učenci izobraziti za medvrstniško mediacijo – to je način reševanja konfliktov, ki ga prakticirajo v mnogih šolah po Sloveniji. Ponavljam: Učitelji in učenci (tisti učenci, ki so tega zmožni, ki kažejo nagnjenost k temu, da pomagajo drugim v takih situacijah) naj postanejo mediatorji.

In še to. Na temo nasilja mora šola in njeni pedagoški delavci delati in delovati celo leto. Ne pomaga, če o tej temi govorimo samo, ko se zgodi kaj hudega. 

PROBLEM VSTOPANJA VSEH MOGOČIH TEORIJ V ŠOLO IN ŠOLSKI PROSTOR

To se ne bi smelo dogajati v naših šolah, vrtcih …

• S kakšno pravico vstopajo v šolo taki in drugačni aktivisti, ki širijo propagando o vsem mogočem in nemogočem?
• Čigavi so otroci, ki so v teh šolskih klopeh, v vrtcih?
• V kolikšni meri ti malčki, otroci in mladoletniki lahko/so se zmožni racionalno odzivati na vse te informacije, s katerimi so bombardirani?
• S tem jim vse te teorije dobesedno vsiljujejo.
• Ali je otrok v tem obdobju zmožen pravilne odločitve? Njega mika vse, kar je novo, zanj zanimivo, predvsem pa drugačno?

Naredimo kaj, da se to v naših vzgojno-izobraževalnih ustanovah ne bo dogajalo. Tukaj bi se morali “dvigniti” predvsem starši in prepovedati, da njihove otroke med poukom “krmijo” z vsemi mogočimi teorijami. Nedopustno je, da šola brez vednosti staršev spusti v učilnice kogarkoli, ne da bi za to vedeli in o tem odločali starši.

PROBLEM DOMOVINSKE VZGOJE – razvijanja narodne identitete

Sprašujem se, ali smo vzgojitelji naklonjeni temu, da bi tudi vzgajali za odgovorne državljane, da bi pripomogli k razvijanju otrokove, mladostnikove narodne identitete – da bi naredili čim več za domovinsko vzgojo?

• Ali na razrednih urah oziroma pri posameznih predmetih (kajti pri vseh obstaja možnost medpredmetne povezave) naredimo kaj, da bi učenci začutili pomen vsakega posameznega državnega praznika?
• Ali se kdaj odločimo, da izobesimo državno zastavo tudi v učilnici?
• Ali kdaj pomislimo, da bi lahko prav na ta način “izrinili” vse primere v SLO, ko slovenska zastava ni izobešena pravilno – kakšni Slovenci smo, ko niti svoje zastave ne znamo izobesiti?
• Ali kdaj pomislimo, da bi učenci lahko volitve doživeli tudi v svojem oddelku, z vsemi koraki, ki so sestavni del vsakih državljanskih volitev?
• Ali dovolj poudarjamo vlogo slovenskega jezika in ga spoštujemo pri vseh predmetih?
• Ali znamo pokazati generaciji, ki jo poučujemo, kako zelo cenimo slovenske avtorje, ki jih je zelo veliko?

Marija Pisk

Društvo katoliških pedagogov Slovenije, OŠ Tolmin